Čas je, da imetniki pravic na avdiovizualnih delih prijavijo svoja dela

Datum objave: 06.06.2010

Področje filmske in televizijske ustvarjalnosti dolgo časa ni imelo institucionaliziranega in transparentnega upravljanja pravic. Zavodu AIPA je Urad za intelektualno lastnino Republike Slovenije po več let trajajočih prizadevanjih, preverjanjih ustreznosti in postopkih oktobra podelil dovoljenje za kolektivno upravljanje pravic na avdio-vizualnih delih. Spremembe, ki jih bo prinesla novost, pomenijo pomemben korak naprej, Zavod AIPA pa ob tem združuje najširši možni krog ustvarjalcev - imetnikov pravic. Član Strokovnega sveta zavoda in predsednik Društva filmskih producentov Slovenije Jožko Rutar ob začetku organizirane institucionalizacije pravic tudi na tem področju izpostavlja izjemno angažiranost in podporo lastnikov pravic pri projektu ustanovitve kolektivne organizacije.  

Pozna aktivacija lastnikov avdio-vizualnih pravic nekako čudi. Zakaj je le prišlo do preboja v uveljavljanju teh pravic?

»Glavni razlogi za angažiranje lastnikov pravic so dosedanje izkušnje, ko je repertoar v določenih primerih ostajal celo nezaščiten, v imenu ustvarjalcev s področja vizualnih umetnosti so nadomestila, če sploh, zbirali drugi subjekti, ob tem pa so zbrana sredstva mirovala na računih in čakala na ustanovitev ustreznega združenja. Bil je torej skrajni čas, da se mi ustvarjalci in imetniki pravic postavimo ob bok glasbenikom in literatom, ki imajo področja svojih pravic kar se kolektivnega uveljavljanja tiče urejena že več kot desetletje.«  

Na področju pravic, izhajajočih iz glasbenih del, ni zaznati celovite enotnosti. Bo v Zavodu AIPA zgodba drugačna?

»Slovenija je teritorialno gledano majhna država, zato imetniki pravic na avdiovizialnih delih nismo videli nobenega smisla v tem, da bi ustanavljali tri kolektivne organizacije samo za naše področje ustvarjanja, da bi imeli tri Svete in Strokovne svete zavodov, tri pisarne, tri direktorje s svojimi administrativnimi službami in tako dalje. Tako je Zavod AIPA nastal z najširšo možno podporo nosilcev pravic avdio-vizualnih del in reprezentativnih organizacij vseh kategorij: avtorjev, prodicentov in igralcev - tako iz Slovenije, kot tudi iz tujine. Združila so se vsa slovenska stanovska združenja s področja filmske umetnosti, podpora pa je prišla tudi iz tujih kolektivnih organizacij ter stanovskih združenj, kot so FERA, SCAPR in AEPO-ARTIS. Med člani Zavoda AIPA so največja imena slovenske kinematografije, najpomembnejše produkcijske hiše in najvidnejši igralci.«    

Kaj torej lahko pričakujejo lastniki pravic od Zavoda AIPA?

»Zavodu AIPA, kot že omenjeno, pod eno streho združuje večino slovenskih producentov, avtorjev in izvajalcev in to nedvomno pomeni bistven korak naprej v kolektivnem uveljavljanju njihovih pravic. Počeli bomo vse tisto, kar se ni delalo v zadnjem desetletju: evidentirali podatke o predvajanjih avdio-vizualnih del, jih obdelovali in transparentno delili zbrana nadomestila med nosilce pravic. Pred tem pa je seveda potrebno poskrbeti za evidenco avdiovizualnih del. Za plačnike nadomestil, kabelske operaterje, s katerimi se od podelitve dovoljenja redno sestajamo, je zagotovo pomembno tudi to, da se njihove obveznosti ne spreminjajo. So pa tudi sami so izrazili podporo institucionaliziranemu in transparentnemu zbiranju sredstev za lastnike avdio-vizualnih pravic, ki tudi za njih pomeni veliko olajšanje.«    

Za imetnike pravic na avdio-vizualnih delih je zagotovo pomembno kdaj, po ureditvi vseh začetnih birokratskih formalnosti, prihaja na vrsto evidentiranje in uveljavljanje njihovih pravic?

»Pred Zavodom AIPA so zahtevne naloge evidentiranja nosilcev pravic oz. njihovih zastopnikov in njihovega repertoarja, delitev nadomestil upravičenim producentom v skladu s sporedi predvajanih avdiovizualnih in filmskih del, vzpostavitev stikov s krovnimi organizacijami in sklepanje bilateralnih sporazumov s sorodnimi kolektivnimi organizacijami v tujini. Poskrbeli bomo, da bomo lahko imetniki pravic v najkrajšem možnem času večino stvari uredili kar preko spletne strani www.aipa.si.«    

Vaše delovanje bo povezalo dve sorodni organizaciji Zavod IPF in Zavod AIPA. Kdo bo s tem pridobil in kdo izgubil?

»Povezali smo se predvsem na administrativnem nivoju - torej tam, kjer pridobijo največ prav upravičenci obeh kolktivnih organizacij. Izgubi nihče nič, saj je v tej win-win kombinaciji Zavodu AIPA omogočeno, da v samem začetku za bistveno manjše stroške postavi trdne strokovne temelje, Zavod IPF pa bo del svojih stroškov delil z nami. Ob tem je za nas v Zavodu AIPA še posebej pomembno, da imajo na Zavodu IPF dolgoletne izkušnje na področju kolektivnega uveljavljanja pravic, še bolj pa to, da uživajo izjemen ugled tako v regiji, v EU, kot v svetu, saj kot mi je znano, do sedaj ni bilo primera, da bi kaka kolektivna organizacija iz Slovenije imela svojega predstavnika v najvišjem organu svetovne organizacije, kot je to v primeru Gregorja Štibernika. Delovanje Zavoda IPF je tako zgled državam Balkana pri razvoju tovrstne zaščite, ob tem pa je pomembno tudi to, da je velika pozornost dana transparentnosti poslovanja in deljenja zbranih nadomestil. Prepričani smo, da bomo s svojim delom tudi na Zavodu AIPA dosegli tak status. Vse to so argumenti, ki so prepričali panožna združenja industrije na avdiovizualnem področju, da na račun delovanja skupnih služb zmanjšajo stroške delovanja ter pridobijo prepotrebno znanje in izkušnje pri uveljavljanju pravic. Takšno sodelovanje je tudi prvi korak k enotni položnici za uporabnike - Zavod AIPA pod isto streho namreč združuje avtorje, izvajalce in producente.

Nazaj na vrh