Zahteva za objavo popravka in prikaza nasprotnih dejstev v članku z naslovom »Tajkunsko ropanje slovenskih glasbenikov«

Datum objave: 24.10.2013

Spoštovani,

objavljamo zahtevo za objavo popravka in prikaza nasprotnih dejstev v članku z naslovom »Tajkunsko ropanje slovenskih glasbenikov«, objavljen v tiskani izdaji tednika Demokracija dne 17.10.2013 in istega dne (ter ponovno 24.10.2013) tudi v elektronskem mediju Spletna Demokracija – www.demokracija.si.

V navedenem članku je bilo objavljeno obvestilo o AIPA, s katerim je bilo poseženo v njene pravice ter interes in sicer:

-        da gre tudi pri Zavodu AIPA za »Tajkunsko ropanje slovenskih glasbenikov«, saj je »nekaj vendarle znanega, in sicer to, kje konča denar Zavodov … in AIPA« v zvezi s tem (poslovanjem) pa za ustvarjalce iz proračuna obeh zavodov (torej tudi Zavoda AIPA) ni ostajalo prav veliko denarja;

-        da so »Zavod AIPA ustanovili distributerji domačih in tujih avdiovizualnih del«;

-        da sta Zavod IPF in Zavod AIPA »skorajda sestrska zavoda«, ker imata istega direktorja;

-        da so stroški v letu 2012 znašali 28%;

-        da »…so odvetniške storitve in varščine...v omenjenih dveh letih… (t.j. 2011 in 2012) …znašale 449.362,99 EUR« in da so za »Oba zavoda (t.j. IPF in AIPA) … v omenjenih dveh letih za odvetniške storitve skupaj z varščinami in obroki po sklepu Zavoda AIPA odštela 798.389,99 evra.«;

-        da »Za ustvarjalce iz proračuna obeh zavodov ni ostajalo prav veliko denarja.«;

-        da je »AIPA znižala cene uporabe avtorskih pravic na avdiovizualnih delih, zaradi česar so veliki kabelski sistemi privarčevali več milijonov evrov.«;

-        da je za razliko od SAZAS-a, ki je še leta 2009 pobral 7,5 milijona evrov teh pravic, kasneje (torej 2011) »Zavod AIPA za tem zbral le slaba dva milijona evrov«;

-        da je Zavod AIPA na ta način dal »večmilijonsko darilo« Telemachu in še komu.

Ker je bilo z obvestilom, ki v delu vsebuje neresnične navedbe, deloma pa nepopolne, poseženo v pravice in interes AIPA, smo zahtevali objavo naslednjega popravka: 

 

»Tajkunsko ropanje slovenskih glasbenikov  -  popravek in prikaz nasprotnih dejstev 

V članku z zgornjim naslovom, objavljenem v tedniku Demokracija dne 17.10.2013 je z naslovom članka novinar neresnično zapisal, da gre za »tajkunsko ropanje slovenskih glasbenikov« v zvezi z Zavodom AIPA.

Zavod AIPA ni kolektivna organizacija glasbenikov, temveč kolektivna organizacija avdiovizualnih oz. filmskih ustvarjalcev: soavtorjev avdiovizualnih del (npr. scenarist, direktor fotografije, glavni režiser), izvajalcev v avdiovizualnih delih in filmskih producentov. Edino povezavo, ki jo Zavod AIPA ima z glasbo je t.i. filmska glasba – kadar se v filmu pojavi glasba, ki je ustvarjena z namenom uporabe prav v tem filmu, je skladatelju te glasbe priznan status soavtorja – seveda v sorazmerju z drugimi soavtorji tega filma.

Zavod AIPA zato, ker ima istega direktorja, ni sestrski zavod Zavoda IPF. Je sestrska kolektivna organizacija – enako kot je sestrska kolektivna organizacija z vsemi ostalimi kolektivnimi organizacijami v Sloveniji (npr. ZAMP, SAZOR, SAZAS) ali v tujini. V tem smislu se z njimi za dosego skupnih ciljev tudi povezuje (npr. pri spremembah zakonodaje). To je vse.

Ni res, da večino denarja Zavod AIPA porabi za svoje stroške, niti ni res, da porabi v članku navedene vsote za odvetniške storitve (449.362,99 oz. 798.389,99 evra). Iz naslednjih dejstev je mogoče s preprostim matematičnim preračunom ugotoviti, da bile navedbe v članku neresnične:

- bilančni prihodki Zavoda AIPA so v letu 2011 znašali 2.119.792,38 evrov, stroški poslovanja pa 603.110,17 evrov, kar znaša 28,45%;

- v stroških poslovanja so zajeti vsi odvetniški stroški, kar je v letu 2011 znašalo 158.818 evrov;

- bilančni prihodki Zavoda AIPA so v letu 2012 znašali 2.872.735 evrov, stroški poslovanja pa 641.666,43 evrov, kar znaša 22,34%;

- v stroških poslovanja so zajeti vsi odvetniški stroški, kar je v letu 2012 znašalo 87.150 evrov.

Vsi tu navedeni podatki so javno objavljeni in preverljivi. Glavnina odvetniških stroškov je nastala zaradi mnogih tožb in kazenskih ovadb, ki jih je proti Zavodu AIPA sprožila kolektivna organizacija glasbenikov (SAZAS) ali njihovi posamezni člani in v nekaterih so nerazumno visoko določili vrednosti sporov (npr. 1.620.000€), zaradi česar so v skladu z zakonom potem tudi sodne takse in odvetniške tarife odmerjene visoko.

Ni res, da za ustvarjalce ni ostalo prav veliko denarja. Preprost izračun pokaže, da je v letu 2011 za ustvarjalce ostalo 71,55% oz. 1.516.711,45 evra, in 77,66% oz.  2.230.966 evrov v 2012.

Zavod AIPA ni znižal cene uporabe avtorskih pravic na avdiovizualnih delih, zato tudi zaradi Zavoda AIPA veliki kabelski sistemi niso privarčevali več milijonov evrov oz. jim Zavod AIPA ni dal na ta način večmilijonskega darila. Dejstvo je, da je SAZAS pobiral za širši krog upravičencev iz naslova uporabe v primeru kabelske retransmisije: pobiral je nadomestila za avtorje prispevkov k avdiovizualnim delom, za katere Zavod AIPA (še) nima dovoljenja; prav tako je pobiral nadomestila tudi za RTV organizacije, za katere Zavod AIPA nima dovoljenja, niti ga ni imel SAZAS – in iz zbranih sredstev je SAZAS prav RTV organizacijam dodelil zajeten del zbranih nadomestil (po naših podatkih okoli 40%); Zavod AIPA ima po vsebini ožje dovoljenje od predhodnega Sazasovega začasnega, in tudi nezakonito ne zbira nadomestil RTV organizacij, zato smiselno ne zbira manj denarja (niti ni zbral le slaba 2 milijona, temveč dobra 2 milijona v letu 2011 oz. slabe 3 milijone v letu 2012) in zato tudi nikogar od uporabnikov ni obdaril z večmilijonskim darilom. Ti morajo še vedno plačevati RTV organizacijam, le da jim sedaj plačujejo brez (nezakonitega) posredovanja SAZAS-a, za kar je SAZAS leta prejemal provizijo.

Slovenski glasbeniki torej zaradi Zavoda AIPA niso oropani, saj gre za kolektivno organizacijo avdiovizualnih ustvarjalcev in primarno za pravice filmskih ustvarjalcev;  so pa prikrajšani za višino provizije, ki so si jo razdelili na račun svojih ustvarjalskih kolegov avdiovizualnega sektorja, za katere so po začasnem dovoljenju vodili posle oz. delili nadomestila. 

 

Zavod AIPA, zanj direktor Gregor Štibernik«

 

 

Nazaj na vrh