Odziv na članek, objavljen v Dnevniku

Datum objave: 27.05.2015


Danes, 27. maja 2015 je v časniku Dnevnik in na njihovi spletni strani objavljen članek z naslovom »Prvi odvzem dovoljenja v zgodovini«, novinarja Blaža Petkoviča.

Novinar nam je včeraj poslal svoja vprašanja, na katera smo tudi celovito odgovorili, vendar pa iz članka to ni razvidno. Ker želimo, da ste imetniki pravic v celoti seznanjeni z zadevo, v nadaljevanju objavljamo odgovore, ki smo jih včeraj poslali novinarju Dnevnika, vendar so bile v članku uporabljene le posamezne izjave, zaradi česar bralec ni dobil celotne slike dogajanja okoli očitanih nepravilnosti Zavodu AIPA.
 
Odgovori novinarju Blažu Petkoviču:
 
Kako komentirate odločitev urada za intelektualno lastnino, da sproži postopek za odvzem dovoljenja vašemu zavodu?
 
AIPA deluje v dobrobit imetnikov pravic in izpolnjuje vse svoje naloge in z dovoljenjem naložene obveznosti. URSIL je z našim poslovanjem zelo dobro seznanjen, saj sodeluje na sejah skupščin. Samo lani smo jih desetkrat povabili na ogled poslovne dokumentacije, zato menimo, da je napoved odvzema dovoljenja neprimeren ukrep in nedopustna oblika izvajanja pritiskov in zastraševanja.
 
AIPA bo storila vse, da zaščiti dobro ime kolektivne organizacije, v prvi vrsti pa interese članov in upravičencev.
 
O postopku odvzema dovoljenja so nas obvestili mediji, kar je ne le nenavadno, temveč tudi nesprejemljivo. Mediji so to informacijo - preden je bila vročena Zavodu AIPA - lahko namreč prejeli samo z enega naslova (kot to določa Uredba o Upravnem poslovanju).
 
Postopek je najmanj preuranjen, saj smo še pred vročitvijo odpravili dve od očitanih kršitev (zadeva je tako banalna, da bolj banalna skorajda ne bi mogla biti - težava je le v tem, da mi razumemo termin vpogled tako, kot ga pojasnjuje SSKJ, uradniki pa si – v nasprotju z ustavno ločitvijo vej oblasti-  – pridržujejo podajanje avtentične razlage zakonov po svoje).
 
Naj dodamo, da na odločitev Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino (URSIL) ni možno podati pritožbe, kar je ustavno sporno, saj je pravica do pritožbe ustavna pravica, ki jo je mogoče izključiti in nadomestiti z upravnim sporom samo v izjemnih primerih.
Ureditev enostopenjskega odločanja v nadzornih postopkih nad delom kolektivnih organizacij, ki so zasebne organizacije, ustanovljene za upravljanje zasebne lastnine, ki jih ni ustanovila država niti njihovega delovanja ne financira, prav gotovo ne sodi med izjemne primere, zato je izključitev pritožbe v tem postopku neustavna.
 
Čudi nas, da se je URSIL v napovedi prvega poskusa odvzema dovoljenja kateri od kolektivnih organizacij v celotni zgodovini Republike Slovenije odločil prav za postopek proti najmlajši od vseh organizacij. Vsak gledalec si je lahko ustvaril sodbo sam ob gledanju oddaje Epilog. Nezanemarljivo ni niti dejstvo, da se je napoved odvzema zgodila v času, ko so mediji začeli intenzivno raziskovati vse nepravilnosti pri poslovanju zlasti ene od kolektivnih organizacij ter nepreglednost generiranja milijonskih stroškov.
 
Ali boste zaradi tega tudi sami sprožili kakšen postopek proti uradu?
 
Svoje mnenje o 'aktivnostih' URSIL smo že večkrat posredovali pristojnemu ministrstvu. Veliko o delu URSIL pove tudi branje ene od delovnopravnih sodb, ki je bila nekaj časa objavljena na spletni strani URSIL resorno nadrejenega ministrstva, nato pa je čudežno izginila.

Glede na to, da smo na tri očitke odgovorili oz. bomo ponovno zastavili vprašanja, na katera čakamo odgovor od URSIL že leta, pričakujemo ustrezne ukrepe pristojnih.
 
Delo URSIL je izjemno nekonsistentno, kar prinaša zmedo in povzroča škodo vsem vpletenim. Tako nam npr. URSIL očita, da smo za delitev sredstev uporabili napačen pravilnik, vendar pa na naše vprašanje, kateri pravilnik je bil potemtakem v veljavi pred ustanovitvijo Zavoda AIPA, ne odgovori.

Poleg tega vpogled v poslovno dokumentacijo pri drugih kolektivnih organizacijah brez vsakega pomisleka ali težave opravlja tako, kot določa ZASP, tj. da jih obišče, vpogleda v dokumentacijo in o tem naredi zapisnik, medtem ko pri Zavodu AIPA želi, da se jim dostavljajo fotokopije. Zato upravičeno pričakujemo, da se zadeve uredijo, saj je za normalno delo in dobrobit uporabnikov in imetnikov pravic, ki jih zastopamo, ključno stabilno pravno-poslovno okolje.
 
Kakšni bodo vaši nadaljnji koraki?
 
Še naprej bomo delali v interesu imetnikov pravic, saj si upamo trditi, da so zadovoljni z našim delom. Nikoli namreč nismo nikomur zavrnili vpogleda v dokumentacijo, o delitvi sredstev odločajo vsi, nikogar ne izključujemo iz upravljanja …
 
Verjetno je tudi to razlog, da na Zavod AIPA niti eden od okoli 700 članov v vseh letih ni podal niti ene pripombe v zvezi s pravilnostjo ali transparentnostjo poslovanja.

(konec odgovora)

…….

Glede same napovedi postopka odvzema dovoljenja AIPA pa smo na naši spletni strani že objavili prvi odziv, ki ga lahko preberete tukaj.

Ob tem želimo dodati, da je AIPA prejela seznanitev z dejstvi in okoliščinami, ugotovljenimi pri vodenju postopka URSIL, šele 22. maja 2015. V njej URSIL poziva AIPA k:
- Predložitvi poročil o poslovnih zadevah in drugih poslovnih dokumentih – sklep opr. št. 31227-19/2012-13
- Izvedbi delitve v skladu s pravilnikom o delitvi nadomestil in avtorskih honorarjev z dne 2. 6. 2010 – sklep opr. št. 3122-35/2013-26
- Predložitvi poslovne dokumentacije v zvezi z opravljanjem administrativno tehničnih poslov kolektivne organizacije – sklep opr. št. 31227-2/2014-33.
 
Zavod AIPA bo glede zahtev URSIL v predvidenem roku ustrezno ukrepal in s tem zaščitil pravice svojih upravičencev, v zvezi z dopisom URSIL pa je vseeno potrebno izpostaviti:

Seznanitev z dejstvi in okoliščinami, ugotovljenimi pri vodenju postopka, ki vsebuje tudi navedbe URSIL, da gre za začet postopek odvzema dovoljenja Zavod AIPA z dne 6. 2. 2015, je predstojnica URSIL javnosti napovedala pred vročitvijo samo, kar je najmanj neprimerno. Do dneva vročitve (to je do 22. 5. 2015) AIPA kot stranka postopka ni bila seznanjena niti z uvedbo začetega postopka pri URSIL niti s konkretnimi ugotovitvami oz. z vsebino postopka. To je izvedela iz medijev – medije je glede na informacije, ki so jih navedli novinarji, o začetem postopku obvestila kar predstojnica URSIL, njegova direktorica v odhajanju, ga. Vesna Stanković Juričić.

AIPA obžaluje takšno obveščanje javnosti URSIL in ga ocenjuje kot neprimernega, saj je v nasprotju z določili Uredbe o upravnem poslovanju (UUP), kakor tudi z določbami in s splošnimi načeli Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, ki je pravna podlaga tudi za odgovore novinarjem na podlagi Zakona o medijih) in ne omogoča varovanja zakonitih interesov strank postopkov.

29. člen UUP določa, kako upravni organ javnost seznani o zadevah v reševanju: »O zadevah, ki so pri organu v reševanju, se informacije dajejo pisno ali izjemoma v odmevnih zadevah na tiskovnih konferencah. (2) Pri dajanju obvestil medijem je potrebno spoštovati predpise o tajnosti podatkov ali njihovih posameznih delov in predpise o dostopu do informacij javnega značaja. Obvestilo mora biti sestavljeno tako, da varuje ugled, zasebnost in poslovne interese strank in drugih udeležencev v postopku.«. V skladu s splošnimi načeli ZUP in določbami ZDIJZ je treba vsakič, ko je slutiti, da bi bili lahko z dostopom do informacij javnega značaja prizadeti interesi tretjih, le-te pozvati, da sodelujejo v postopku dostopa in varujejo svoje interese.

Odprt postopek nadzora URSIL nad Zavodom AIPA je vsekakor tak primer, ko bi moral Zavod AIPA biti pozvan s strani URSIL v postopke dostopa po ZDIJZ s strani novinarjev – še posebej, ker se Zavod AIPA o navedbah URSIL ni mogel javno izreči oz. se javno odzvati, ker mu uradno pisanje URSIL sploh še ni bilo vročeno.

Zelo pomembno v zvezi z uradnim pisanjem URSIL, ki nam je bilo vročeno 22.5.2015 pa je, da gre za preuranjeno pisanje in s tem tudi ugotovitve o neizvršenih sklepih URSIL.

Zavod AIPA je do 22.5.2015 namreč dve zadevi že izvršil, tretjo (v zvezi z delitvijo, ki je postala pravnomočna marca 2015) pa je prav tako že začel izvrševati s pripravljalnimi dejanji za delitev, čeprav je URSIL postavil 8-mesečni rok. V izogib izrednim stroškom, ki nastanejo s takojšnjo izvršitvijo sklepa, smo želel izvesti s strani URSIL zahtevano izredno delitev skupaj z redno delitvijo sredi leta 2015.

Tako lahko AIPA navede, da so zadnje ugotovitve v seznanitvi URSIL vsaj v dveh točkah nepravilne, prav takšno pa je tudi postopanje URSIL z začetim postopkom za odvzem dovoljenja: je preuranjen, predvsem pa je nesorazmeren glede na težo očitanih dejanj (URSIL npr. ni nikoli prejel kakršnekoli pritožbe s strani upravičencev, ki bi se nanašala na oviranje slednjih pri dostopu do kakršnihkoli gradiv v zvezi z našim poslovanjem). Prav tako ni bila nobenemu upravičencu ali uporabniku povzročena kakršnakoli škoda s strani AIPA.

AIPA zato opozarja na začetno nezakonitost postopanja URSIL v zvezi s postopkom odvzema. Odvzem naj bi bil skrajno sredstvo nadzornega organa, ki se ga organ poslužuje lahko šele, ko je pred tem izčrpal vse druge pravne možnosti prisile posameznega zavezanca. Pri svojih ukrepih je upravni organ vezan na zakon, pri njihovi uporabi pa mora vedno tehtati primernost in predvsem sorazmernost ukrepa glede na težo kršitve ter glede na njegov namen.

AIPA zato meni, da je postopanje URSIL z grožnjo ukrepa odvzema dovoljenja nezakonito, zagroženi ukrep pa povsem nesorazmeren glede na to, da ima upravni organ še druga sredstva, ki bi jih lahko zoper AIPA uporabil – ZUP namreč zelo natančno določa izvršitev odločb upravnih organov v zvezi z nedenarnimi obvezami.

Gregor Štibernik, AIPA

Nazaj na vrh