AIPA podala pripombe in predloge k osnutku Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP)

Datum objave: 07.10.2015

Spoštovani člani in imetniki pravic,

AIPA je v sodelovanju z imetniki pravic in pravnimi strokovnjaki pripravila pisne pripombe in predloge, ki so bili v sklopu javne razprave o ZKUASP v roku in skladu s pozivom poslani na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Objavljamo kratek povzetek bistvenih pripomb in predlogov:

-    Zagovarjamo obvezno kolektivno upravljanje na dosedanjih področjih. Uvajanje konkurence bi pomenilo rušenje sistema in  pravno negotovost tako na strani imetnikov pravic, kot tudi na strani uporabnikov. Poleg tega je Slovenija premajhen trg, da bi lahko podpiral več istovrstnih kolektivnih organizacij za iste pravice in bi to pomenilo nesorazmerno višanje stroškov kolektivnega upravljanja.
-    Zagovarjamo posebno statusno obliko kolektivne organizacije, ki bi rešila trenutna vprašanja o društvih in zavodih, ko enkrat postanejo kolektivne organizacije. Skladno s tem smo predlagali tudi učinkovitejši/hitrejši postopek za podelitev dovoljenja za kolektivno upravljanje ter jasnejšo ureditev organov kolektivne organizacije, njihove pristojnosti ter odgovornosti njihovih članov do imetnikov pravic.
-    Podali smo predloge za ureditev odnosa z zunanjim subjektom upravljanja ter omejili naloge, ki jih lahko kolektivna organizacija prenese nanj. Menimo, da mora bistvene naloge opravljati kolektivna organizacija, medtem ko lahko podporne naloge izvajajo tudi zunanji izvajalci. Tako lahko tudi dve ali več kolektivnih organizacij ustanovi skupno službo za določene naloge.
-    Podali smo predloge za namenske sklade, ki so usklajeni z direktivo. Možno je ustanoviti sklade za namen spodbujanja kulturnega in umetniškega ustvarjanje, za izobraževanje ter za socialne namene. Vanje pa bi bilo po našem predlogu možno vplačevati nerazdeljena sredstva, prihodke iz naložb (bančnih depozitov), sredstva na podlagi (recipročnih) sporazumov s tujimi kolektivnimi organizacijami ter v skladu s sklepom skupščine največ 10% vseh zbranih nadomestil v tekočem letu in največ 30% nadomestil zbranih za privatno in drugo lastno reproduciranje.
-    V skladu z direktivo bo možno tudi elektronsko sodelovanje na skupščini. Zagovarjamo pa možnost izbire delegatskega sistema ali sistema »en član, en glas«. V vsakem primeru pa mora imeti kolektivna organizacija možnost natančneje urediti postopek in merila za udeležbo članov na skupščini.
-    Predlagali smo tudi učinkovitejšo ureditev pogajanj za sklenitev skupnega sporazuma, na katerih predlagamo prisotnost 3. osebe, ki bo skrbela za kontinuiteto pogajanj ter kulturo dialoga. V primeru neuspešnih pogajanj je možen postopek pred Svetom za avtorsko pravo (SAP), ki smo ga, na temelju preteklih izkušenj, preuredili v učinkovitejši organ. Tako smo predlagali razširjeno sestavo SAP, ki naj sedaj poleg predsednika šteje še 30 članov po predlogu interesnih skupin imetnikov pravic in uporabnikov. SAP odloča v senatu treh oseb (predsednik in dva člana). Vezan je na 6 mesečni rok za odločanje, ki ga je možno z izrecnim soglasjem podaljšati za dodatne 3 mesece. Če v tem obdobju ni rešitve, je tarifa potrebna zaradi varovanja imetnikov pravic in operativnosti kolektivne organizacije. Tarifo lahko postavi kolektivna organizacija sama po načelih za določanje začasne tarife. Možno je sodno varstvo proti odločbi SAP.
-    Podali smo pripombe na nadzor pristojnega organa, ki je zelo zaželjen, a bi moral biti po našem predlogu natančneje urejen. Posamezni postopek nadzoru naj bi trajal največ dva meseca, pristojni organ pa naj ne bi izvajal nadzora za več kot tri leta nazaj (razen v primeru pravnomočnih odločb sodišča). Na ta način želimo pristojni organ motivirati k ažurnemu nadzoru nad delovanjem kolektivnih organizacij ter tako uvesti večjo pravno varnost na področje kolektivnega upravljanja pravic.
-    Predlagali smo tudi ohranitev določb o prekrških uporabnikov, saj je večkrat problem na njihovi strani (predvsem ne-dostavljanje seznamov uporabljenih del, neplačila, itd.).

Zavod AIPA

Nazaj na vrh