Novice

Vabilo na izredno sejo skupščine filmskih producentov Zavoda AIPA
Datum objave: 08.10.2015

Na podlagi določil aktov Zavoda AIPA

sklicujem

 izredno sejo Skupščine filmskih producentov Zavoda AIPA,

 

ki bo v četrtek, 22. oktobra 2015,

ob 11:00 v multimedijski dvorani

Narodnega muzeja Slovenije – Metelkova,

Maistrova 1 (vhod s ploščadi Muzejske četrti), Ljubljana.

 

Predlagani dnevni red:

  1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in potrditev zapisnikarja
  2. Finančni načrt 2016
  3. Nerazdeljena nadomestila iz naslova privatnega reproduciranja
  4. Akti Zavoda AIPA
  5. Pobude in vprašanja članov

Gradiva za sejo skupščine bodo objavljena na spletni strani Zavoda AIPA najpozneje 15. 10. 2015, odtlej pa jih lahko v času uradnih ur po predhodni najavi prevzamete tudi na sedežu Zavoda AIPA na Šmartinski cesti 152 v Ljubljani.

Vljudno vabljeni!

                                                                                         Danijel Hočevar, l.r.

                                                                        Predsednik Skupščine filmskih producentov

 
Vabilo na izredno sejo skupščine soavtorjev Zavoda AIPA
Datum objave: 08.10.2015

Na podlagi določil aktov Zavoda AIPA

sklicujem

 izredno sejo Skupščine soavtorjev Zavoda AIPA,

 

ki bo v četrtek, 22. oktobra 2015,

ob 13:00 v multimedijski dvorani

Narodnega muzeja Slovenije – Metelkova,

Maistrova 1 (vhod s ploščadi Muzejske četrti), Ljubljana.

 

Predlagani dnevni red:

  1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in potrditev zapisnikarja
  2. Finančni načrt 2016
  3. Nerazdeljena nadomestila iz naslova privatnega reproduciranja
  4. Akti Zavoda AIPA
  5. Pobude in vprašanja članov

Gradiva za sejo skupščine bodo objavljena na spletni strani Zavoda AIPA najpozneje 15. 10. 2015, odtlej pa jih lahko v času uradnih ur po predhodni najavi prevzamete tudi na sedežu Zavoda AIPA na Šmartinski cesti 152 v Ljubljani.

Vljudno vabljeni!

                                                                                                         Miha Knific, l.r.

                                                                                        Predsednik Skupščine soavtorjev

 
Vabilo na izredno sejo skupščine izvajalcev Zavoda AIPA
Datum objave: 08.10.2015

Na podlagi določil aktov Zavoda AIPA

sklicujem

 izredno sejo Skupščine izvajalcev Zavoda AIPA,

 

ki bo v četrtek, 22. oktobra 2015,

ob 15:00 v multimedijski dvorani

Narodnega muzeja Slovenije – Metelkova,

Maistrova 1 (vhod s ploščadi Muzejske četrti), Ljubljana.

 

Predlagani dnevni red:

  1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in potrditev zapisnikarja
  2. Finančni načrt 2016
  3. Nerazdeljena nadomestila iz naslova privatnega reproduciranja
  4. Akti Zavoda AIPA
  5. Pobude in vprašanja članov

Gradiva za sejo skupščine bodo objavljena na spletni strani Zavoda AIPA najpozneje 15. 10. 2015, odtlej pa jih lahko v času uradnih ur po predhodni najavi prevzamete tudi na sedežu Zavoda AIPA na Šmartinski cesti 152 v Ljubljani.

Vljudno vabljeni!

                                                                                                  mag. Alenka Pirjevec, l.r

                                                                                              Predsednica Skupščine izvajalcev

 
AIPA podala pripombe in predloge k osnutku Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP)
Datum objave: 07.10.2015

Spoštovani člani in imetniki pravic,

AIPA je v sodelovanju z imetniki pravic in pravnimi strokovnjaki pripravila pisne pripombe in predloge, ki so bili v sklopu javne razprave o ZKUASP v roku in skladu s pozivom poslani na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Objavljamo kratek povzetek bistvenih pripomb in predlogov:

-    Zagovarjamo obvezno kolektivno upravljanje na dosedanjih področjih. Uvajanje konkurence bi pomenilo rušenje sistema in  pravno negotovost tako na strani imetnikov pravic, kot tudi na strani uporabnikov. Poleg tega je Slovenija premajhen trg, da bi lahko podpiral več istovrstnih kolektivnih organizacij za iste pravice in bi to pomenilo nesorazmerno višanje stroškov kolektivnega upravljanja.
-    Zagovarjamo posebno statusno obliko kolektivne organizacije, ki bi rešila trenutna vprašanja o društvih in zavodih, ko enkrat postanejo kolektivne organizacije. Skladno s tem smo predlagali tudi učinkovitejši/hitrejši postopek za podelitev dovoljenja za kolektivno upravljanje ter jasnejšo ureditev organov kolektivne organizacije, njihove pristojnosti ter odgovornosti njihovih članov do imetnikov pravic.
-    Podali smo predloge za ureditev odnosa z zunanjim subjektom upravljanja ter omejili naloge, ki jih lahko kolektivna organizacija prenese nanj. Menimo, da mora bistvene naloge opravljati kolektivna organizacija, medtem ko lahko podporne naloge izvajajo tudi zunanji izvajalci. Tako lahko tudi dve ali več kolektivnih organizacij ustanovi skupno službo za določene naloge.
-    Podali smo predloge za namenske sklade, ki so usklajeni z direktivo. Možno je ustanoviti sklade za namen spodbujanja kulturnega in umetniškega ustvarjanje, za izobraževanje ter za socialne namene. Vanje pa bi bilo po našem predlogu možno vplačevati nerazdeljena sredstva, prihodke iz naložb (bančnih depozitov), sredstva na podlagi (recipročnih) sporazumov s tujimi kolektivnimi organizacijami ter v skladu s sklepom skupščine največ 10% vseh zbranih nadomestil v tekočem letu in največ 30% nadomestil zbranih za privatno in drugo lastno reproduciranje.
-    V skladu z direktivo bo možno tudi elektronsko sodelovanje na skupščini. Zagovarjamo pa možnost izbire delegatskega sistema ali sistema »en član, en glas«. V vsakem primeru pa mora imeti kolektivna organizacija možnost natančneje urediti postopek in merila za udeležbo članov na skupščini.
-    Predlagali smo tudi učinkovitejšo ureditev pogajanj za sklenitev skupnega sporazuma, na katerih predlagamo prisotnost 3. osebe, ki bo skrbela za kontinuiteto pogajanj ter kulturo dialoga. V primeru neuspešnih pogajanj je možen postopek pred Svetom za avtorsko pravo (SAP), ki smo ga, na temelju preteklih izkušenj, preuredili v učinkovitejši organ. Tako smo predlagali razširjeno sestavo SAP, ki naj sedaj poleg predsednika šteje še 30 članov po predlogu interesnih skupin imetnikov pravic in uporabnikov. SAP odloča v senatu treh oseb (predsednik in dva člana). Vezan je na 6 mesečni rok za odločanje, ki ga je možno z izrecnim soglasjem podaljšati za dodatne 3 mesece. Če v tem obdobju ni rešitve, je tarifa potrebna zaradi varovanja imetnikov pravic in operativnosti kolektivne organizacije. Tarifo lahko postavi kolektivna organizacija sama po načelih za določanje začasne tarife. Možno je sodno varstvo proti odločbi SAP.
-    Podali smo pripombe na nadzor pristojnega organa, ki je zelo zaželjen, a bi moral biti po našem predlogu natančneje urejen. Posamezni postopek nadzoru naj bi trajal največ dva meseca, pristojni organ pa naj ne bi izvajal nadzora za več kot tri leta nazaj (razen v primeru pravnomočnih odločb sodišča). Na ta način želimo pristojni organ motivirati k ažurnemu nadzoru nad delovanjem kolektivnih organizacij ter tako uvesti večjo pravno varnost na področje kolektivnega upravljanja pravic.
-    Predlagali smo tudi ohranitev določb o prekrških uporabnikov, saj je večkrat problem na njihovi strani (predvsem ne-dostavljanje seznamov uporabljenih del, neplačila, itd.).

Zavod AIPA

 
AIPA seminar na 18. Festivalu slovenskega filma v Portorožu
Datum objave: 06.10.2015

V strokovnem delu programa 18. FSF v Portorožu sta AIPA in DSR v soorganizaciji CED in SFC 18. septembra 2015 organizirala seminar v zvezi s prenosom pravic na AV delih.

AIPA seminar na FSF 2015

Foto: Matjaž Rušt

Strokovna debata je bila usmerjena predvsem v zakonsko ureditev prenosa pravic na AV delih, ki je tudi v Sloveniji »vroča« tema glede na kar dve odprti javni razpravi glede zakonske ureditve področja avtorske in sorodnih pravic. Trenutno sta v procesu sprememb Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) ter Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP). Oba bosta pomembno vplivala na daljni razvoj tega področja v Sloveniji.

V Avstriji so po sodbi Sodišča Evropske Unije (CJEU) Scarlet Extended vs. SABAM (C-70/10), v kateri je sodišče jasno potrdilo, da je avtorska pravica človekova pravica: »Nedvomno je varstvo pravic intelektualne lastnine določeno v členu 17(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah«, soavtorji AV del (režiserji) uspeli zaustaviti avtomatičen prenos svojih pravic na producente AV del – pred tem je veljala pravnafikcija, po kateri so pravice soavtorjev nastale pri producentu in jih tako v nasprotju s pravom EU de facto razlastila. Sedaj se šteje, da režiserje zastopa kolektivna organizacija in tudi skrbi za njihovo pravično nadomestilo, ki je po pravu EU obvezno. Prenos pravic na producenta je možen individualno (s pogodbo), obvestiti pa je potrebno tudi kolektivno organizacijo.

V Nemčiji so šli še korak dlje in zagotovili kolektivna pogajanja o primernosti nadomestil za režiserje. Slednji se sicer ne morejo odpovedati nadomestilu za sekundarno uporabo (npr. za kabelsko retransmisijo), kot tudi ne morejo vnaprej prenesti pravic za še neznane oblike uporabe. Nemška kolektivna organizacija FERA ima dokaj močno izhodišče za pogajanja in sklepa nekakšne kolektivne pogodbe s producenti, ki služijo kot minimalni standard za kasneje sklenjene individualne pogodbe. Poskrbljeno je torej za boljše pogajalsko izhodišče režiserjev, ki sicer nimajo nobene pogajalske moči pri velikih producentskih hišah.

V Sloveniji (zaenkrat) velja pravna presumpcija prenosa pravic na producenta, zagotovo pa bomo priče zanimivim razpravam o spremembah ZASP-a.

Zgoraj navedeni praksi sta se oblikovali skozi več let (sodnih) sporov v pravno malo drugače urejenih sistemih, zato je potrebno vse skupaj prebrati z zrnom soli ob zavedanju, da preprosto kopiranje sistema ni mogoče.

Zavod AIPA

 

Nazaj na vrh