Novice

Generalna skupščina FERA
Datum objave: 04.06.2015

GENERALNA SKUPŠČINA FERA
12.–14. 6. 2015
Ljubljana–Bled

Združenje evropskih filmskih režiserjev (FERA) je krovna mednarodna organizacija, ustanovljena 1980, katere glavni namen je skrb za strokovne, umetniške, ustvarjalne in ekonomske pravice režiserjev, ki so bistveni del kulturno raznolike AV ustvarjalnosti v Evropi in po svetu. Povezuje strokovne zveze in društva iz enaintridesetih evropskih držav – člana sta tudi Društvo slovenskih režiserjev (DSR) in AIPA.
Med najbolj aktualnimi aktivnostmi FERA je poziv  EU komisiji in parlamentu (skupaj s SAA in FSE), kako v 7 korakih znova postaviti avtorje v središče kulture in avtorskih pravic, in generalna skupščina, katere organizacijo je zaupala prav DSR in AIPA.

Gre za veliko čast in priznanje, morda povezana tudi z zelo dobro pripravljeno in obiskano delavnico FERA o kolektivnem upravljanju avtorske pravice Kaj režiserji pričakujejo od kolektivnih organizacij, ki je gostila najvidnejše evropske strokovnjake s področja avtorske in sorodnih pravic, namenjena pa je bila prikazu dobrih praks in izmenjavi izkušenj na tem področju ter seznanitvi z izzivi, ki jih prinašajo novi mediji in vsebine na AV področju v luči nove evropske direktive o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. Avdiovizualni posnetek z delavnice si lahko pogledate tukaj.

 
AIPA zahtevala objavo popravka oz. prikaza nasprotnih dejstev v članku objavljenem v tiskanem mediju »Dnevnik« in e-mediju »dnevnik.si«
Datum objave: 28.05.2015

V objavljenih vsebinah je bilo 27. 5. 2015 v tiskanem mediju »Dnevnik« in e-mediju »dnevnik.si« (članek z naslovom »Prvi odvzem dovoljenja v zgodovini« in e-članek z naslovom »Odvzem dovoljenja: bo namesto Aipe avdiovizualne avtorje ščitil Sazas?«) objavljeno obvestilo o Zavodu AIPA, s katerim je bilo poseženo v njegove pravice in interes, tako, da je bilo navedeno:

-    da Zavod AIPA v preteklosti v določenem roku ni izvršil štirih sklepov urada, s katerimi je ta ugotovil kršitve;
-    da je Štibernik s prstom kazal na Sazas.

Zaradi navedenega smo zahtevali objavo popravka oz. prikaza nasprotnih dejstev v obeh zgoraj navedenih člankih:

V obeh člankih, objavljenih dne 27. 5. 2015 je bilo napačno navedeno, da Zavod AIPA v določenem roku ni izvršil štirih (4) sklepov Urada RS za intelektualno lastnino (URSIL/urad), s katerimi je ta predhodno ugotovil kršitve Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Zavod AIPA je en sklep urada izvršil v tam določenem roku. V zvezi z ostalimi tremi sklepi urada pa je ocenil, da so nepravilni in nezakoniti, zato jih je izpodbijal pred Upravnim sodiščem in jih zaradi pravne varnosti do pravnomočnosti sklepov ni izvršil. V času objave članka so tako trije sklepi urada že izvršeni, eden pa je v izvrševanju, saj je zaradi zahtevnosti delitve njegova hitrejša izvršitev nemogoča.

Prav tako Zavod AIPA nikoli ni zavračal razkritja dokumentacije uradu z vpogledom vanjo – k temu je večkrat pozval urad, enkrat je celo dokumentacijo prinesel na urad – Zavod AIPA je želel le, da se to opravi kot to določa ZASP in ne kot si je to preko zakonskih pooblastil razlagal urad. Iz tega formalističnega razloga je tako Zavod AIPA dobil dva sklepa o kršitvah ZASP.

Poudarjamo, da direktor Zavoda AIPA, g. Štibernik, v svojih odgovorih poslanih novinarju v zvezi s pripravo na ta članka, nikoli ni kazal s prstom na Sazas, niti ga ni omenjal, ker ga kot direktorja Zavoda AIPA skrbi predvsem dobrobit Zavoda AIPA in njegovo zakonito delovanje. Pokazal pa je na delovanje urada, kakor tudi na neustavnost zakonske rešitve, ki v postopkih pred URSIL ne omogoča pritožbe.

Zavod AIPA

 
Odziv na članek, objavljen v Dnevniku
Datum objave: 27.05.2015


Danes, 27. maja 2015 je v časniku Dnevnik in na njihovi spletni strani objavljen članek z naslovom »Prvi odvzem dovoljenja v zgodovini«, novinarja Blaža Petkoviča.

Novinar nam je včeraj poslal svoja vprašanja, na katera smo tudi celovito odgovorili, vendar pa iz članka to ni razvidno. Ker želimo, da ste imetniki pravic v celoti seznanjeni z zadevo, v nadaljevanju objavljamo odgovore, ki smo jih včeraj poslali novinarju Dnevnika, vendar so bile v članku uporabljene le posamezne izjave, zaradi česar bralec ni dobil celotne slike dogajanja okoli očitanih nepravilnosti Zavodu AIPA.
 
Odgovori novinarju Blažu Petkoviču:
 
Kako komentirate odločitev urada za intelektualno lastnino, da sproži postopek za odvzem dovoljenja vašemu zavodu?
 
AIPA deluje v dobrobit imetnikov pravic in izpolnjuje vse svoje naloge in z dovoljenjem naložene obveznosti. URSIL je z našim poslovanjem zelo dobro seznanjen, saj sodeluje na sejah skupščin. Samo lani smo jih desetkrat povabili na ogled poslovne dokumentacije, zato menimo, da je napoved odvzema dovoljenja neprimeren ukrep in nedopustna oblika izvajanja pritiskov in zastraševanja.
 
AIPA bo storila vse, da zaščiti dobro ime kolektivne organizacije, v prvi vrsti pa interese članov in upravičencev.
 
O postopku odvzema dovoljenja so nas obvestili mediji, kar je ne le nenavadno, temveč tudi nesprejemljivo. Mediji so to informacijo - preden je bila vročena Zavodu AIPA - lahko namreč prejeli samo z enega naslova (kot to določa Uredba o Upravnem poslovanju).
 
Postopek je najmanj preuranjen, saj smo še pred vročitvijo odpravili dve od očitanih kršitev (zadeva je tako banalna, da bolj banalna skorajda ne bi mogla biti - težava je le v tem, da mi razumemo termin vpogled tako, kot ga pojasnjuje SSKJ, uradniki pa si – v nasprotju z ustavno ločitvijo vej oblasti-  – pridržujejo podajanje avtentične razlage zakonov po svoje).
 
Naj dodamo, da na odločitev Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino (URSIL) ni možno podati pritožbe, kar je ustavno sporno, saj je pravica do pritožbe ustavna pravica, ki jo je mogoče izključiti in nadomestiti z upravnim sporom samo v izjemnih primerih.
Ureditev enostopenjskega odločanja v nadzornih postopkih nad delom kolektivnih organizacij, ki so zasebne organizacije, ustanovljene za upravljanje zasebne lastnine, ki jih ni ustanovila država niti njihovega delovanja ne financira, prav gotovo ne sodi med izjemne primere, zato je izključitev pritožbe v tem postopku neustavna.
 
Čudi nas, da se je URSIL v napovedi prvega poskusa odvzema dovoljenja kateri od kolektivnih organizacij v celotni zgodovini Republike Slovenije odločil prav za postopek proti najmlajši od vseh organizacij. Vsak gledalec si je lahko ustvaril sodbo sam ob gledanju oddaje Epilog. Nezanemarljivo ni niti dejstvo, da se je napoved odvzema zgodila v času, ko so mediji začeli intenzivno raziskovati vse nepravilnosti pri poslovanju zlasti ene od kolektivnih organizacij ter nepreglednost generiranja milijonskih stroškov.
 
Ali boste zaradi tega tudi sami sprožili kakšen postopek proti uradu?
 
Svoje mnenje o 'aktivnostih' URSIL smo že večkrat posredovali pristojnemu ministrstvu. Veliko o delu URSIL pove tudi branje ene od delovnopravnih sodb, ki je bila nekaj časa objavljena na spletni strani URSIL resorno nadrejenega ministrstva, nato pa je čudežno izginila.

Glede na to, da smo na tri očitke odgovorili oz. bomo ponovno zastavili vprašanja, na katera čakamo odgovor od URSIL že leta, pričakujemo ustrezne ukrepe pristojnih.
 
Delo URSIL je izjemno nekonsistentno, kar prinaša zmedo in povzroča škodo vsem vpletenim. Tako nam npr. URSIL očita, da smo za delitev sredstev uporabili napačen pravilnik, vendar pa na naše vprašanje, kateri pravilnik je bil potemtakem v veljavi pred ustanovitvijo Zavoda AIPA, ne odgovori.

Poleg tega vpogled v poslovno dokumentacijo pri drugih kolektivnih organizacijah brez vsakega pomisleka ali težave opravlja tako, kot določa ZASP, tj. da jih obišče, vpogleda v dokumentacijo in o tem naredi zapisnik, medtem ko pri Zavodu AIPA želi, da se jim dostavljajo fotokopije. Zato upravičeno pričakujemo, da se zadeve uredijo, saj je za normalno delo in dobrobit uporabnikov in imetnikov pravic, ki jih zastopamo, ključno stabilno pravno-poslovno okolje.
 
Kakšni bodo vaši nadaljnji koraki?
 
Še naprej bomo delali v interesu imetnikov pravic, saj si upamo trditi, da so zadovoljni z našim delom. Nikoli namreč nismo nikomur zavrnili vpogleda v dokumentacijo, o delitvi sredstev odločajo vsi, nikogar ne izključujemo iz upravljanja …
 
Verjetno je tudi to razlog, da na Zavod AIPA niti eden od okoli 700 članov v vseh letih ni podal niti ene pripombe v zvezi s pravilnostjo ali transparentnostjo poslovanja.

(konec odgovora)

…….

Glede same napovedi postopka odvzema dovoljenja AIPA pa smo na naši spletni strani že objavili prvi odziv, ki ga lahko preberete tukaj.

Ob tem želimo dodati, da je AIPA prejela seznanitev z dejstvi in okoliščinami, ugotovljenimi pri vodenju postopka URSIL, šele 22. maja 2015. V njej URSIL poziva AIPA k:
- Predložitvi poročil o poslovnih zadevah in drugih poslovnih dokumentih – sklep opr. št. 31227-19/2012-13
- Izvedbi delitve v skladu s pravilnikom o delitvi nadomestil in avtorskih honorarjev z dne 2. 6. 2010 – sklep opr. št. 3122-35/2013-26
- Predložitvi poslovne dokumentacije v zvezi z opravljanjem administrativno tehničnih poslov kolektivne organizacije – sklep opr. št. 31227-2/2014-33.
 
Zavod AIPA bo glede zahtev URSIL v predvidenem roku ustrezno ukrepal in s tem zaščitil pravice svojih upravičencev, v zvezi z dopisom URSIL pa je vseeno potrebno izpostaviti:

Seznanitev z dejstvi in okoliščinami, ugotovljenimi pri vodenju postopka, ki vsebuje tudi navedbe URSIL, da gre za začet postopek odvzema dovoljenja Zavod AIPA z dne 6. 2. 2015, je predstojnica URSIL javnosti napovedala pred vročitvijo samo, kar je najmanj neprimerno. Do dneva vročitve (to je do 22. 5. 2015) AIPA kot stranka postopka ni bila seznanjena niti z uvedbo začetega postopka pri URSIL niti s konkretnimi ugotovitvami oz. z vsebino postopka. To je izvedela iz medijev – medije je glede na informacije, ki so jih navedli novinarji, o začetem postopku obvestila kar predstojnica URSIL, njegova direktorica v odhajanju, ga. Vesna Stanković Juričić.

AIPA obžaluje takšno obveščanje javnosti URSIL in ga ocenjuje kot neprimernega, saj je v nasprotju z določili Uredbe o upravnem poslovanju (UUP), kakor tudi z določbami in s splošnimi načeli Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, ki je pravna podlaga tudi za odgovore novinarjem na podlagi Zakona o medijih) in ne omogoča varovanja zakonitih interesov strank postopkov.

29. člen UUP določa, kako upravni organ javnost seznani o zadevah v reševanju: »O zadevah, ki so pri organu v reševanju, se informacije dajejo pisno ali izjemoma v odmevnih zadevah na tiskovnih konferencah. (2) Pri dajanju obvestil medijem je potrebno spoštovati predpise o tajnosti podatkov ali njihovih posameznih delov in predpise o dostopu do informacij javnega značaja. Obvestilo mora biti sestavljeno tako, da varuje ugled, zasebnost in poslovne interese strank in drugih udeležencev v postopku.«. V skladu s splošnimi načeli ZUP in določbami ZDIJZ je treba vsakič, ko je slutiti, da bi bili lahko z dostopom do informacij javnega značaja prizadeti interesi tretjih, le-te pozvati, da sodelujejo v postopku dostopa in varujejo svoje interese.

Odprt postopek nadzora URSIL nad Zavodom AIPA je vsekakor tak primer, ko bi moral Zavod AIPA biti pozvan s strani URSIL v postopke dostopa po ZDIJZ s strani novinarjev – še posebej, ker se Zavod AIPA o navedbah URSIL ni mogel javno izreči oz. se javno odzvati, ker mu uradno pisanje URSIL sploh še ni bilo vročeno.

Zelo pomembno v zvezi z uradnim pisanjem URSIL, ki nam je bilo vročeno 22.5.2015 pa je, da gre za preuranjeno pisanje in s tem tudi ugotovitve o neizvršenih sklepih URSIL.

Zavod AIPA je do 22.5.2015 namreč dve zadevi že izvršil, tretjo (v zvezi z delitvijo, ki je postala pravnomočna marca 2015) pa je prav tako že začel izvrševati s pripravljalnimi dejanji za delitev, čeprav je URSIL postavil 8-mesečni rok. V izogib izrednim stroškom, ki nastanejo s takojšnjo izvršitvijo sklepa, smo želel izvesti s strani URSIL zahtevano izredno delitev skupaj z redno delitvijo sredi leta 2015.

Tako lahko AIPA navede, da so zadnje ugotovitve v seznanitvi URSIL vsaj v dveh točkah nepravilne, prav takšno pa je tudi postopanje URSIL z začetim postopkom za odvzem dovoljenja: je preuranjen, predvsem pa je nesorazmeren glede na težo očitanih dejanj (URSIL npr. ni nikoli prejel kakršnekoli pritožbe s strani upravičencev, ki bi se nanašala na oviranje slednjih pri dostopu do kakršnihkoli gradiv v zvezi z našim poslovanjem). Prav tako ni bila nobenemu upravičencu ali uporabniku povzročena kakršnakoli škoda s strani AIPA.

AIPA zato opozarja na začetno nezakonitost postopanja URSIL v zvezi s postopkom odvzema. Odvzem naj bi bil skrajno sredstvo nadzornega organa, ki se ga organ poslužuje lahko šele, ko je pred tem izčrpal vse druge pravne možnosti prisile posameznega zavezanca. Pri svojih ukrepih je upravni organ vezan na zakon, pri njihovi uporabi pa mora vedno tehtati primernost in predvsem sorazmernost ukrepa glede na težo kršitve ter glede na njegov namen.

AIPA zato meni, da je postopanje URSIL z grožnjo ukrepa odvzema dovoljenja nezakonito, zagroženi ukrep pa povsem nesorazmeren glede na to, da ima upravni organ še druga sredstva, ki bi jih lahko zoper AIPA uporabil – ZUP namreč zelo natančno določa izvršitev odločb upravnih organov v zvezi z nedenarnimi obvezami.

Gregor Štibernik, AIPA

 
Odziv na poročanje POP TV o začetku postopka odvzema licence AIPA
Datum objave: 14.05.2015

Včeraj, 13. maja, je komercialna televizija POP TV v osrednji informativni oddaji objavila prispevek novinarja Jureta Bračka o tem, da je prvič v zgodovini naše države Urad za intelektualno lastnino (URSIL) začel postopek za odvzem licence kateri od kolektivnih organizacij. Po poročanju omenjenega novinarja lahko AIPA, ki ščiti pravice avdiovizualnih avtorjev, domnevno ostane brez licence, ker naj bi večkrat kršila zakonodajo.

Ker v prispevku nismo imeli te priložnosti, želimo predstaviti nekaj osnovnih dejstev.

Na AIPA z vsebino domnevnih sklepov URSIL še nismo seznanjeni, zato vsebine ne moremo vnaprej komentirati, je pa dejstvo, da v prispevku omenjeni razlogi za morebitni odvzem licence niso jasni in da AIPA v vseh – skoraj petih – letih delovanja od URSILa ni prejela enega samega komentarja/pobude/pripombe na vsa doslej poslana letna poročila (za leta 2010, 2011, 2012 in 2013), zato upravičeno zavračamo vsakršne insinuacije o našem slabem in netransparentnem poslovanju.



AIPA spoštuje pravni red in izvršuje vse odločbe sodišč

V zvezi z domnevnimi kršitvami AIPA v preteklem letu je treba izpostaviti, da gre v dveh primerih za nadzorne postopke URSIL, kjer dejansko ne gre za kršitve Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), temveč za formalistično vprašanje uporabe pravega pravilnika o delitvi: očitek se nanaša na to, da je bil uporabljen napačen pravilnik (in ne, da smo z delitvijo kogarkoli oškodovali, bili arbitrarni ali zlorabili monopolni položaj). Vsi pravilniki so bili sicer sprejeti na demokratičen način na sejah skupščin.

Rok za izvedbo te odločitve sodišča se izteče šele novembra 2015.

Zato ponovno poudarjamo, da AIPA spoštuje pravni red in izvršuje vse odločbe sodišč. Pri morebitnem odvzemu licence, omenjenem v prispevku, se nam zdi najbolj nerazumno (in tudi preuranjeno) postopanje URSIL, ker se roki – kot že navedeno – sploh še niso iztekli.

Pri tem naj navedemo, da je poslovanje AIPA prav na priporočilo URSIL revidirala mednarodna neodvisna revizijska hiša KPMG, ki ni ugotovila prav nobenih nepravilnosti in v celoti potrjuje skladnost delovanja AIPA z ZASP.


Ne gre za kršitve ZASP, temveč za formalistično vprašanje

V zvezi z domnevnimi kršitvami AIPA v preteklem letu je treba izpostaviti, da gre v dveh primerih zgolj za nadzorne postopke URSIL, kjer dejansko ne gre za kršitve ZASP, še manj za kakršnokoli oškodovanje upravičencev, temveč zgolj za formalistično vprašanje pravilne oblike pošiljanja dokumentov URSIL. Ob tem navajamo, da je AIPA samo lani vsaj desetkrat povabila URSIL na obisk in vpogled v dokumentacijo in poslovanje; ker tega niso želeli opraviti, smo sami nesli dokumentacijo na sedež URSIL, pa so tudi tam pregled zavračali in zahtevali, da se jo pošlje na URSIL.

Sodbo smo prejeli 20. 4. 2015, zadeva je pravnomočna, sklep URSIL pa je AIPA izvršila.


Delitev denarja na transparenten in zakonit način

Vse delitve sredstev do sedaj so temeljile na merilih, ki so jih izglasovali člani na skupščini in so objavljene tudi na spletni strani AIPA. Vsi ključni podatki so navedeni tudi v letnih poročilih, ki so vsem zainteresiranim prav tako dosegljivi na naši spletni strani. Kljub temu, da je zadovoljstvo subjektivna ocena posameznika, lahko zatrdimo, da so člani zadovoljni s poslovanjem AIPA, saj so končno dočakali izplačila sredstev, do katerih so bili upravičeni.


Treba je izboljšati pogoje ustvarjanja za domače ustvarjalce

Naj sklenemo s tem, da se z URSIL strinjamo: da, na področju avtorskih pravic je res treba še marsikaj urediti, predvsem pa izboljšati pogoje za ustvarjalno delo domačih imetnikov pravic. Na AIPA redno spremljamo pripombe, pobude in predloge članov ter se nanje nemudoma odzivamo. Bolj kot neutemeljene, površne in neupravičene medijske napade na AIPA pa si želimo konstruktivno pomoč in podporo pri iskanju najboljših rešitev in tak ZASP, s katerim bi pridobili tako ustvarjalci kot uporabniki.

 
Vabilo na okroglo mizo z naslovom "Piratstvo, plagiatorstvo in podobne metode ustvarjanja"
Datum objave: 08.05.2015

Slovenska tiskovna agencija (STA)

Vas vabi na četrto v seriji okroglih miz s področja avtorske in sorodnih pravic z naslovom
"Piratstvo, plagiatorstvo in podobne metode ustvarjanja".

V pogovoru bodo sodelovali:
Darjo Rot, predsednik Združenja fonogramske industrije Slovenije,
Lenart Kučić, novinar in kolumnist,
Florian Drücker, direktor Bundesverband Musikindustrie in
dr. Milan Ojsteršek, profesor računalništva na Univerzi v Mariboru.

Dogodek bo v torek, 12. maj 2015, ob 14. uri

v ljubljanskem Maxiju, Trg republike 1 (1. nadstropje), v Maxi klubskem salonu.

Vljudno vabljeni!

 

Nazaj na vrh