Konec aprila bo minilo pet let, odkar je začela veljati Pekinška pogodba o avdiovizualnih nastopih – pomemben mejnik za vse AV izvajalce po svetu, predvsem v kontekstu digitalnega razcveta, kjer se vsebine distribuirajo globalno v le nekaj trenutkih. V AIPA ob tej obletnici poudarjamo pomen in aktualnost pogodbe danes, ko se izvajalci soočajo z vedno novimi oblikami uporabe njihovih del, pogosto brez ustreznega nadzora ali nadomestila.
Mednarodni okvir za pravice AV izvajalcev
Pekinška pogodba, ki jo je leta 2012 sprejela Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO), je prvič celovito uredila pravice AV izvajalcev, kot so igralci, plesalci in drugi ustvarjalci, ki nastopajo v filmih, serijah in drugih AV vsebinah. Pogodba jim priznava moralne pravice, kot sta pravica do priznanja avtorstva in varstva pred popačeno uporabo njihovega nastopa, ter ekonomske pravice, kot je pravica do nadomestila ob vsakokratni uporabi njihovega nastopa. Hkrati omogoča prenos teh pravic na producenta, kar je pogosto del pogodbenih razmerij v AV industriji, a hkrati ne izključuje možnosti kolektivnega upravljanja. V tem smislu pogodba vzpostavlja pomembno ravnovesje med umetniško ustvarjalnostjo izvajalcev in komercialnimi interesi producentov ter distributerjev.
Digitalni izzivi in pomen 12. člena pogodbe
V digitalni dobi, kjer se AV vsebine množično širijo prek spletnih platform, pretočnih storitev in družbenih omrežij, postaja zaščita pravic izvajalcev vse bolj kompleksna. Ena izmed ključnih določb Pekinške pogodbe je 12. člen, zlasti tretja točka, ki državam omogoča uvedbo obveznega kolektivnega upravljanja pravic. Takšen pristop lahko zagotovi, da izvajalci prejmejo ustrezna nadomestila tudi v primerih, kjer bi bilo individualno uveljavljanje pravic v praksi skoraj nemogoče. Ta določba postaja vse pomembnejša v razpravah o prihodnosti digitalnega varstva izvajalcev, saj odpira možnosti za vzpostavitev bolj pravičnih in preglednih sistemov nadomestil.
Stališče AIPA: potrebujemo nadaljnje korake
V AIPA podpiramo vsak napredek na področju zaščite izvajalcev in verjamemo, da lahko Pekinška pogodba tudi 13 let po nastanku ponudi konkretne rešitve tudi za slovenski prostor. Direktor AIPA Gregor Štibernik poudarja, da pogodba pomeni pomembno prelomnico v prizadevanjih za bolj pravičen in uravnotežen sistem avtorske in sorodnih pravic: »Slovenija je izkoristila priložnost in ob implementaciji Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu uzakonila temeljne določbe Pekinške pogodbe. S tem so odločevalci pokazali ne samo izjemno proaktivnost, temveč tudi realno ocenili stanje skozi prizmo, kateri sistem bo najbolje ščitil najšibkejši člen v verigi. Konec koncev je to primarni namen zakonodaje. Zdaj je naloga AIPA, da bodo ne samo slovenski, temveč vsi igralci v AV delih ustrezno zaščiteni in pravično nagrajeni za svoje delo, in to ne samo v digitalnem okolju, temveč tudi v analognem, kjer se pravice pogosto izgubljajo ali zanemarjajo.«
Pred kratkim je o ureditvi za Radio Koper spregovorila tudi direktorica Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino Karin Žvogelj, ki je med drugim izpostavila: »S samo novelo zakona o avtorskih in sorodnih pravicah iz leta 2022 je bilo določeno, da imajo tudi filmski izvajalci, se pravi igralci, pravico do primernega nadomestila, kadar se film javno prikazuje, in tak sistem že poznajo nekatere evropske države, Španija, Poljska, Slovaška, Estonija in Italija. Po zakonu so zavezanci za plačilo tega nadomestila tisti, ki javno prikazujejo film, torej kinematografi. To nadomestilo je od jeseni 2022 novo nadomestilo in ga kinematografi še ne plačujejo. Je pa res, da plačujejo filmskemu producentu oziroma distributerju filma za druge izključne avtorske in sorodne pravice. Tukaj pa govorimo o poplačilni pravici izvajalca. S tako ureditvijo se je smiselno izenačil položaj filmskih igralcev z izvajalci v glasbi, ki že prejemajo nadomestila, kadar se njihova glasba javno predvaja. Urad za intelektualno lastnino je v januarju 2024 na podlagi njene vloge kolektivni organizaciji AIPA izdal dovoljenje za kolektivno upravljanje te pravice.«
Pogodba, ki odpira vprašanja prihodnosti
Z vedno glasnejšimi razpravami o pravicah izvajalcev v digitalnem prostoru je Pekinška pogodba danes bolj aktualna kot kdaj koli prej. Vprašanja, kot so pravično nadomestilo, transparentno upravljanje pravic in vloga kolektivnih organizacij, so ključna za oblikovanje trajnostnega ustvarjalnega okolja. Je čas, da tudi preostale države, ki pogodbe še niso ratificirale, naredijo ta korak? In kako lahko Slovenija še dodatno okrepi položaj svojih izvajalcev?
Celotno besedilo Pekinške pogodbe je dostopno na spletni strani WIPO: Beijing Treaty on Audiovisual Performances