Pred dnevi smo opisali izkušnjo s ChatGPT-jem, klepetalnim robotom z umetno inteligenco, ki je odlično orisal zakaj avdiovizualni avtorji zaslužijo poštena nadomestila za dela, ki jih ustvarijo (več o tem na tej povezavi). Uporaba umetne inteligence pa prinaša tudi določena tveganja za imetnike pravic, na kar so v odprtem pismu opozorili v krovnih organizacijah avtorjev (več o tem na tej povezavi). O hitrem učenju sistemov umetne inteligence in nevarnostih, ki jih ta prinaša pa je pred dnevi pisal tudi britanski Guardian, ki je razkril, kako je ChatGPT "pretental" akademsko sfero. Izobraževalna revija Innovations in Education and Teaching International je namreč objavila akademski prispevek z naslovom Klepetanje in goljufanje: Zagotavljanje akademske integritete v dobi ChatGPT. Članek opisuje, kako orodja umetne inteligence "vzbujajo številne izzive in skrbi, zlasti v zvezi z akademsko poštenostjo in plagiatorstvom”. Česar pa bralci in strokovni ocenjevalci, ki so dovolili objavo, niso vedeli, je, da je članek napisal ChatGPT.

Direktorica akademske prakse na univerzi Plymouth Marjon in profesorica na tej fakulteti Debby Cotton, ki se je pretvarjala, da je glavna avtorica prispevka, je dejala,  da so s tem želeli pokazati, da ChatGPT piše na zelo visoki strokovni ravni. "To je oboroževalna tekma," je dejala in poudarila, da se tehnologija zelo hitro izboljšuje, zato jo bodo univerze in druge institucije težko prehitele, je poudarila. (članek je dosegljiv na tej povezavi).

Kot je razvidno, se področje umetne inteligence zelo hitro razvija, kar bo zagotovo vplivalo tudi na avdiovizualni sektor. V AIPA podpiramo napore krovnih organizacij za ureditev področja umetne inteligence. Pravila igre je potrebno čim prej postaviti, saj se nam bo v nasprotnem primeru ponovila zgodba s streaming platformami. Te (še vedno) uporabljajo dela ustvarjalcev, njim pa za uporabo ne plačujejo nič.

Slovenija je sicer lani z novelama zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) dobila eno najmodernejših zakonodaj s področja kolektivnega upravljanja pravic na svetu, ki ustvarjalcem zagotavlja tudi nadomestila z naslova uporabe njihovih del. Zdaj čakamo le še na dovoljenja, na podlagi katerih bodo lahko avdiovizualni ustvarjalci tudi v resnici dobili nadomestila, ki jih zakonodaja predvideva. Vsak mesec, ko dovoljenja ni, slovenski ustvarjalci ne dobivajo pošteno zasluženih nadomestil.

To se dogaja številnim ustvarjalcem v državah, ki ob implementaciji direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu niso uzakonile pravico do nadomestila. Ti od spletnih platform, ki imajo vsak dan več novih uporabnikov in postajajo najbolj popularen način gledanja vsebin, še naprej ne bodo nič dobivali. Zato ustvarjalci in njihove organizacije ne želimo, da se ta zgodba ponovi tudi s sistemi umetne inteligence.