Umetna inteligenca se v zadnjih letih razvija izredno hitro in močno vpliva na ustvarjalno industrijo ter področje avtorskih pravic. Sistemi umetne inteligence danes ustvarjajo video vsebine, besedila, slike in glasbo, pri čemer temeljijo na človeški ustvarjalnosti. Mnogi tukaj vidijo ključno vlogo kolektivnih organizacij, kot je AIPA, ki lahko vzpostavijo učinkovit sistem pravičnih nadomestil.

Upravljalci teh sistemov za šolanje svojih sistemov uporabljajo avtorsko zaščitena dela, in to brez dovoljenj ali nadomestil imetnikom pravic, pri čemer se v EU sklicujejo predvsem na izjemo za tekstovno in podatkovno rudarjenje (TDM), v ZDA pa na koncept t. i. poštene uporabe (fair use). V obeh primerih gre največkrat za izigravanje zakonodaje, zato ustvarjalci in tudi številni odločevalci opozarjajo, da ta ne dohaja hitrega razvoja teh sistemov, zato je po njihovem mnenju nujna prilagoditev predpisov in krepitev vloge kolektivnih organizacij. Če bo EU uspela oblikovati učinkovit sistem licenciranja in pravičnih nadomestil, je razvoj umetne inteligence lahko priložnost za rast in inovacije, v nasprotnem primeru pa predstavlja grožnjo ustvarjalnosti in kulturni raznolikosti Evrope.

Trenutni sistem ne zadošča več

Odbor za pravne zadeve Evropskega parlamenta (JURI) je pred dnevi prejel raziskavo z naslovom Generativna umetna inteligenca in avtorske pravice – učenje, ustvarjanje, regulacija (Generative AI and Copyright – Training, Creation, Regulation), ki jo je pripravil ugledni pravnik dr. Nicola Lucchi z Univerze Pompeu Fabra v Barceloni. Raziskava poudarja, da trenutna izjema TDM "ne dohaja" trenutnih praks šolanja sistemov umetne inteligence. TDM izjema je bila namreč prvotno namenjena zgolj analizi podatkov, danes pa sistemi umetne inteligence kopirajo in reproducirajo avtorsko vsebino, kar presega prvotni namen izjeme. O študiji podrobneje pišemo tukaj.

Nujen prehod na opt-in sistem

V študiji Lucchi opozarja, da evropska zakonodaja trenutno temelji na opt-out modelu, kjer je uporaba vsebin dovoljena, razen če imetnik pravic izrecno nasprotuje. Tak sistem prenaša breme zaščite na imetnike pravic, ki morajo sami preprečiti uporabo oz. zlorabo svojih del, kar je v praksi skoraj nemogoče. Zato predlaga prehod na opt-in model, pri katerem bi bila uporaba del dovoljena le ob aktivni privolitvi imetnika pravic.

Kdaj so lahko vsebine z umetno inteligenco ustvarjene vsebine avtorsko zaščitene?

Lucchi v svoji raziskavi razlikuje med deli, ki jih umetna inteligenca ustvari sama, in tistimi, pri katerih sodeluje človek. Popolnoma generirana dela po njegovem mnenju ne smejo biti avtorsko zaščitena, ker ne vključujejo človeške ustvarjalnosti, medtem ko so lahko dela s človeškim prispevkom zaščitena. Vendar le pod pogojem, da imajo dovolj človeškega (ustvarjalnega) prispevka. Lucchi tudi predlaga ukrepe za povečanje preglednosti, kot so obvezno razkritje podatkovnih nizov, uporabo vodnih žigov in metapodatkov za sledenje vsebinam ter vzpostavitev ustreznih kolektivno upravljanih licenčnih sistemov, ki predvidevajo tudi pravična nadomestila.

Tehnika šolanja sistemov umetne inteligence že v osnovi krši avtorske pravice

Podobne dileme sta v raziskavi Avtorsko pravo in učenje generativne umetne inteligence – tehnološke in pravne osnove (Copyright Law & Training of Generative AI – Technological and Legal Foundations) obravnavala tudi raziskovalca Tim W. Dornis in Sebastian Stober. Kot ugotavljata, niti evropske izjeme TDM niti ameriški koncept t. i. pravične uporabe ne zadoščata za regulacijo sodobnih sistemov umetne inteligence. Njihovo šolanje vključuje shranjevanje in ponavljanje izraznih elementov iz podatkovnih nizov, kar samo po sebi lahko pomeni kršitev avtorskih pravic. Zato pozivata k reformi zakonodaje, ki bi uravnotežila interese ustvarjalcev, industrije in raziskovalne skupnosti. 

Tudi evropski zakonodajalci opozarjajo na nejasnost zakonodaje

K ustreznim rešitvam oz. k bolj jasni zakonodaji pozivajo tudi evropski odločevalci. Svet EU je nedavno opozoril, da je praksa uporabe TDM pogosto nejasna, zlasti pri opt-out mehanizmih, strojno berljivih rezervacijah in razlagi pojma zakonitega dostopa do avtorskih del. Ker večina vodilnih ponudnikov umetne inteligence ne prihaja iz EU, je nadzor nad uporabo evropskih vsebin otežen, zato je potrebno pripraviti zakonodajo, s katero bi nadzor lahko okrepili, poudarjajo.

Podobno poudarjajo tudi ustvarjalci in njihove organizacije. Ti menijo, da mora prihodnja zakonodaja temeljiti na licenciranju, preglednosti nad uporabo del in pravičnem nadomestilu.

Kolektivne organizacije pod pritiskom digitalne transformacije

Poljsko predsedstvo EU je zaradi skrbi ustvarjalcev in njihovih organizacij naročilo poročilo o izzivih kolektivnih organizacij v digitalni dobi, ki so ga predstavili pred dnevi. Kot piše v poročilu, ki povzema mnenja različnih deležnikov iz 24 držav članic, je premajhna preglednost uporabe del s strani upravljalcev sistemov umetne inteligence ena največjih ovir za učinkovito upravljanje pravic. Zaradi netransparentnega delovanja pa se že kažejo prve težave pri delovanju kulturno-kreativnega sektorja.

AIPA opozarja na nezakonito uporabo del

Umetna inteligenca odpira nove priložnosti za razvoj, a hkrati predstavlja veliko grožnjo za ustvarjalce, če njihova dela uporabljajo brez njihove vednosti in nadomestil. »Dejstvo je, da številni upravljalci sistemov umetne inteligence za šolanje svojih modelov množično uporabljajo avtorsko zaščitena avtorska dela brez dovoljenj, pri tem pa se izogibajo odgovornosti s sklicevanjem na pravne izjeme. Takšna praksa je nesprejemljiva in uničuje ustvarjalno ter kulturno-ekonomsko osnovo Evrope,« poudarja direktor AIPA Gregor Štibernik.

Ob tem je opozoril, da je opt-out sistem, kjer morajo ustvarjalci sami preprečevati uporabo svojih del, v praksi neizvedljiv in nepravičen. »Rešitev vidimo v obveznem kolektivnem upravljanju, saj lahko le kolektivne organizacije učinkovito zastopajo interese velikega števila ustvarjalcev ter se kot enakovredni sogovorniki pogajajo z globalnimi upravljalci umetne inteligence,« je poudaril.

Rešitev sta le ustrezna zakonodaja in kolektivno upravljanje

Štibernik je ocenil, da mora EU zato čim prej implementirati jasen pravni okvir, ki bo temeljil na licenciranju, preglednosti in pravičnem nadomestilu, obvezno pa ga je povezati s kolektivnim upravljanjem pravic. »Samo tako bo mogoče zagotoviti, da bo razvoj umetne inteligence potekal v dialogu z ustvarjalci, ob spoštovanju njihovih pravic ter v korist celotne družbe,« še izpostavlja.