26. aprila obeležujemo svetovni dan intelektualne lastnine, ki je letos posvečen ženskam, in sicer vsem ustvarjalkam, izumiteljicam in podjetnicam. Ustvarjalke igrajo osrednjo vlogo tudi v slovenski avdiovizualni industriji, ki je lani končno le dočakala prenovo avtorske zakonodaje. S sprejemom novele zakona o avtorskih in sorodnih pravicah ter novele zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, je Slovenija dobila eno najnaprednejših zakonodaj s tega področja na svetu, zdaj pa čakamo le še na dovoljenja, da se lahko nove pravice uveljavijo tudi v praksi. Med drugim gre tu tudi za nadomestila za igralce in druge avdiovizualne ustvarjalce.

Ob svetovnem dnevu intelektualne lastnine pa je znova potrebno spomniti na boj proti tistim, ki avdiovizualna dela kradejo, proti spletnemu piratstvu. Najnovejši podatki mednarodne organizacije za boj proti spletnemu piratstvu MUSO kažejo, da se je to lani znova povečalo, saj so uporabniki na globalni ravni opravili 215 milijard obiskov piratskih spletnih strani, kar je za 18 odstotkov več kot leto prej. Povečali so se obiski praktično vseh kategorij vsebin, pri čemer se je povpraševanje po nelegalnih filmskih vsebinah povečalo za 36,4 odstotka na 27,8 milijarde obiskov, obiskanost piratskih TV vsebin pa se je povečala za 8,8 odstotka na skoraj 100 milijard obiskov oz. dostopov. Celotno poročilo je dostopno na tej povezavi.  

Organizacija MUSO, ki se že vrsto let bori proti spletnemu piratstvu, tudi opozarja, da se vse hitreje spreminja tudi način uporabe nelegalnih vsebin. Dostop do nelegalnih spletnih strani s TV serijami v 95 odstotkih poteka prek streaminga, pet odstotkov pa prek torrentov. Na filmskem področju pa se je preneslo 57 odstotkov vsebin prek streaminga, ostalo pa prek torrentov.

Lani so znova največ nelegalnih dostopov do piratskih spletnih strani opravili prebivalci ZDA, in sicer 13,6  milijarde, sledijo prebivalci Indije (8,83 milijarde),

Rusije (7,98 milijarde), Kitajske (4,15 milijarde), Velike Britanije (4 milijarde),

Turčije (3,77 milijarde), Kanade (3,69 milijarde), Brazilije (3,63 milijarde),

Mehike (3,55 milijarde) in Francije (3,53 milijarde).

Podatki za Slovenijo znova niso znani, vendar smo v AIPA prepričani, da je spletno piratstvo v Sloveniji zelo razširjeno. Kot kažejo podatki MUSO za pretekla leta, je slovenski uporabnik interneta piratske spletne strani v povprečju obiskal vsaj enkrat tedensko, ta številka pa se je zagotovo še povečala. 

Razmere so se s prihodom pretočnih platform še poslabšale. Pred deset in več leti so imeli filmov in serij željni uporabniki le nekaj izbir. In sicer, da gredo v kino, si izposodijo DVD ali pa čakajo več tednov, da določena televizijska hiša predvaja vse dele nadaljevanke. Danes temu ni tako, saj si je možno vsebine ogledati na pretočnih platformah in to takoj. To pa spletnim piratom omogoča, da vsebine ukradejo in jih takoj ponudijo na piratskih (nelegalnih) spletnih straneh.

Na AIPA smo že večkrat opozorili, da spletno piratstvo duši panogo. Čeprav je avtorska pravica "nematerialna" lastnina, jo je treba obravnavati enakopravno kot vsako drugo lastnino. To pomeni, da je kraja filma oz. serije na spletu enaka katerikoli drugi kraji. Kljub temu so slovenski organi pregona ob spletnem piratstvu precej pasivni, podobno pa velja tudi za ponudnike dostopa do interneta ter druge pristojne državne institucije. Slovenija bi se morala boja s spletnim piratstvom lotiti sistemsko, predvsem pa s preganjanjem tovrstnih dejanj in izobraževanjem.