V drugem sklopu januarskih novic pišemo o danskem predlogu ureditve področja umetne inteligence, ki bi avtorsko zaščitil videz in glas posameznikov. Predlog pridobiva vse več podpornikov. Poročamo tudi, da je Evropski parlament predstavil podrobnosti Kulturnega kompasa, ki bo leta 2028 nadomestil Evropsko agendo za kulturo.

Med novicami iz industrije izpostavljamo napovedi, da bodo naložbe v avdiovizualne (AV) vsebine letos na globalni ravni presegle 218 milijard evrov. Pišemo o pobudi Culture Action Europe, ki predlaga, da bi sredstva iz glob tehnološkim podjetjem namenili financiranju kulturnega programa AgoraEU. V pobudi poudarjajo, da je kultura v EU javna dobrina in temelj družbene infrastrukture, zato jo je treba sistematično podpirati. Opozarjamo tudi, da so predlogi za omilitev pravne zaščite v EU, znani kot Digital Omnibus, nastali na zahtevo velikih tehnoloških podjetij. Evropska zveza kinematografov znova opozarja na negativne posledice morebitne združitve Netflixa in Warner Bros Discovery.

Poročamo, da so francoski filmi lani na tujih trgih ustvarili več prihodkov kot leto prej. Hkrati so portugalski kinematografi zabeležili najslabše leto v zadnjih desetletjih, z izjemo obdobja pandemije covid-19. Manj gledalcev so lani privabili tudi nizozemski kinematografi. Nordijski kinematografi so leto končali z mešanimi rezultati: Danska in Norveška beležita rast obiska, Finska in Švedska pa padec.

Pišemo tudi o tem, da je Norveška januarja prevzela predsedovanje Evropskemu avdiovizualnemu observatoriju ter da je Cineuropa pripravil seznam 20 evropskih filmov, ki bodo zaznamovali leto 2026.

Med pravnimi zadevami znova prevladujejo teme, povezane z umetno inteligenco. Poročamo, da je hamburško sodišče razsodilo, da je uporaba fotografij za učenje umetne inteligence zakonita, če možnost izključitve (opt-out) ni jasno izražena. Pregledamo tudi lansko dogajanje na področju sprejemanja zakonodaje o umetni inteligenci v Veliki Britaniji ter odmevnejše pravne spore med imetniki pravic in upravljalci umetne inteligence v letu 2025. Ob koncu pišemo še o dveh prelomnih sodbah v ZDA glede franšize Top Gun ter o tožbi, ki jo je Google vložil proti podjetju SerpApi zaradi avtomatiziranega zbiranja podatkov.

EVROPSKE INSTITUCIJE:

Danska predlaga avtorske pravice za videz in glas, številni v EU želijo temu slediti

Evropski parlament in Future of Collective Bargaining and Atypical Work in the Media, Arts and Entertainment Sector: Think-thank Evropskega parlamenta je pripravil povzetek danskega predloga zakonodaje na področju umetne inteligence, predvsem ureditve generiranja globokih ponaredkov. Danska predlaga spremembo avtorske zakonodaje, s katero bodo posameznikom dali avtorske pravice nad lastnim videzom in glasom za boj proti zlorabam umetne inteligence. Think-thank se v povzetku sprašuje, če bi morale vse države članice slediti danskemu primeru. Blog Future of Collective Bargaining and Atypical Work in the Media, Arts and Entertainment Sector pa v daljši temi piše o ustvarjanju digitalnih dvojnikov. Gre za področje, ki med drugim v večini držav zakonsko sploh še ni opredeljeno, zato ga upravljalci umetne inteligence in filmski studii izigravajo. Blog ob tem poudarja nujnost ureditve tega področja na globalni ravni. Več o tem tukaj in tukaj.

Evropski parlament predstavil podrobnosti Kulturnega kompasa

Evropski parlament: Think-thank Evropskega parlamenta je pripravil tudi povzetek določb Kulturnega kompasa (Culture Compass), ki ga je Evropska komisija predstavila sredi decembra. Gre za v prihodnost usmerjen okvir za oblikovanje kulturne politike EU, ki bo leta 2028 nasledil Evropsko agendo za kulturo iz leta 2018. Dokument kulturi pripisuje osrednjo vlogo pri krepitvi evropske identitete, odličnosti in raznolikosti. Več o tem tukaj.

INDUSTRIJA:

Naložbe v avdiovizualne vsebine naj bi letos na globalni ravni presegle 218 milijard evrov

Cineuropa: Obseg globalnih investicij v avdiovizualne vsebine naj bi letos dosegel nekaj več kot 218 milijard evrov, kar je za dva odstotka več kot v lanskem letu, kaže raziskava, ki jo je pripravila analitska družba Ampere. Največ naj bi v nove vsebine tudi letos investirale pretočne platforme, in sicer 86,5 milijarde evrov, kar predstavlja več kot 40 odstotkov vseh naložb. Investicije javnih in  komercialnih televizij ter drugih igralcev na trgu se že več let opazno zmanjšujejo. Več o tem tukaj.

Pobuda Culture Action Europe predlaga, da bi sredstva iz glob tehnološkim podjetjem namenili financiranju kulturnega programa AgoraEU

Culture Action Europe: Pobuda Culture Action Europe evropskim odločevalcem predlaga, da bi globe, ki jih EU izreče tehnološkim podjetjem za kršitve digitalne zakonodaje, uporabili za financiranje evropskega kulturnega programa AgoraEU. Kot poudarjajo v pobudi, bi bil ta korak dober tudi za države članice, saj bi se program financiral iz glob, ne pa iz njihovih sredstev. Program AgoraEU, ki naj bi nadgradil dosedanji program Kreativna Evropa (Creative Europe), bo sicer začel teči od leta 2028. Več o tem tukaj.

Kultura v EU je javna dobrina in temelj družbene infrastrukture, zato jo je treba podpirati

Culture Action Europe: Pobuda je objavila tudi izjavo generalne direktorice Culture Action Europe Natalie Giorgadze na posvetu Open Eyes Economy Summit, ki je konec novembra potekal v Krakowu. Kot je med drugim dejala, je kultura javna dobrina in temelj družbene infrastrukture, zato je treba nujno potrebno okrepiti njeno financiranje,  ustvarjalce bolj vključiti v strukture odločanja in jim v vseh evropskih državah zagotoviti pravično nadomestilo. Več o tem tukaj.

Digital Omnibus naj bi nastal na zahtevo velikih tehnoloških podjetij

Corporate Europe Observatory in Euroactiv: Analiza skupine Corporate Europe Observatory razkriva, da se veliko predlogov v paketu Digital Omnibus, ki naj bi omilil ključne pravne zaščite v EU (npr. GDPR in akt o umetni inteligenci), ujema z zahtevami velikih tehnoloških podjetij in njihovih lobistov. To zagotovo kaže na močan vpliv velikih tehnoloških podjetij na oblikovanje teh sprememb, poudarja analiza. O tem je poročal tudi Euroactiv, ki je poročal tudi o tem, da upravljalci umetne inteligence niso tako transparentni, kot od njih zahteva zakonodaja EU. Več o tem tukaj, tukaj in tukaj.

Tudi Evropska zveza kinematografov opozarja na negativne posledice združitve Netflixa in Warner Bros Discovery

UNIC: Evropska zveza kinematografov (UNIC) je Evropsko komisijo opozorila, da bi predlagani prevzem Warner Bros Discovery s strani Netflixa lahko resno škodil evropskim kinematografom, saj bi zmanjšal število filmov, ki se premierno prikazujejo v kinodvoranah. Prevzem bi namreč ogrozil ekskluzivna predvajanja ter raznolikost vsebin. V UNIC menijo, da bi takšna koncentracija moči lahko pripeljala do številnih zaprtij kinodvoran, izgube delovnih mest in negativnih posledic za kulturno in gospodarsko vlogo kinematografov v Evropi. Zato pozivajo regulatorje, da upoštevajo te posledice pri ocenjevanju združitve. Več o tem tukaj.

Francoski filmi lani na tujih trgih ustvarili več prihodkov kot predlani

Cineuropa: Francoska filmska industrija je v tujini lani ustvarila 272 milijonov evrov prihodkov, kar je za šest odstotkov več kot predlani. Francoske filme si je lani v kinematografih izven Francije ogledalo približno 42,5 milijona gledalcev, največ v Evropi in Latinski Ameriki. Več o tem tukaj.

Portugalski kinematografi lani zabeležili najslabše leto v zadnjih desetletjih

Cineuropa: Portugalski kinematografi so lani zabeležili najslabše leto v zadnjih 25 letih, z izjemo obdobja pandemije covid-19. Lani so namreč prodali le 10,9 milijona kino vstopnic, kar je za skoraj desetino manj kot predlani. Prihodki od prodaje vstopnic pa so se znižali za skoraj štiri odstotke na 70,5 milijona evrov. Več o tem tukaj.

Tudi nizozemski kinematografi privabili manj gledalcev

Cineuropa: Nizozemski kinematografi so lani prodali 28 milijonov vstopnic, kar je za tri odstotke manj kot v letu 2024, kljub temu pa gre za drugi najboljši rezultat v zadnjem desetletju. Prihodki so se v primerjavi s predlani znižali za tri odstotke, in sicer na 308 milijonov evrov. Kinematografi so lani predvajali 542 naslovov, od česar 84 domačih. Več o tem tukaj.

Nordijski kinematografi beležijo mešane rezultate

Cineuropa: Kinematografi v nordijskih državah so imeli lani različno uspešno leto. Prodaja kino vstopnic na Danskem in Norveškem se je zvišala, in sicer za 4,5 oz. 2,5 odstotka na 10,25 milijona oz. 8,37 milijona. Slabše leto pa so beležili finski in švedski kinematografi. Prvi so lani prodali 6,3 milijona kino vstopnic, kar je za dobrih sedem odstotkov manj kot predlani, drugi pa 9,8 milijona kino vstopnic. Gre za skoraj petodstotni padec v primerjavi z letom 2024. Več o tem tukaj.

Norveška je z januarjem prevzela predsedovanje Evropskemu avdiovizualnemu observatoriju

Evropski avdiovizualni observatorij: Norveška je z januarjem prevzela rotirajoče predsedovanje Evropskemu avdiovizualnemu observatoriju.  Kot je dejala norveška predstavnica Mari Velsandl, igra Evropski avdiovizualni observatorij pomembno vlogo pri pripravi natančnih in relevantnih podatkov in relevantnih analiz v času digitalnih sprememb v medijski krajini. Več o tem tukaj.

Znani so evropski filmi, ki bodo zaznamovali leto 2026

Cineuropa: Portal Cineuropa je pripravil seznam izbranih 20  premier evropskih filmov. Več o tem tukaj. 

PRAVNE ZADEVE:

Hamburško sodišče: Uporaba fotografij za šolanje umetne inteligence je zakonita, če opt-out ni jasno izražen

ConfiLegal: Višje regionalno sodišče v Hamburgu je v sporu glede avtorskih pravic med fotografom Robertom Kneschkejem in nemškim upravljalcem umetne inteligence LAION pritrdilo slednjemu. Kneschke je vložil tožbo, ker je LAION brez dovoljenja uporabil njegove fotografije za šolanje svojega sistema umetne inteligence. Sodišče je razsodilo, da fotograf ni dovolj jasno poudaril, da ne želi, da se njegova dela uporabljao (opt out), zato je uporabo ocenilo kot zakonito. Več o tem tukaj.

Umetna inteligenca in zakonodaja v Veliki Britaniji v letu 2025

Kluwer Copyright Blog: Blog je pripravil pregled dogajanja na področju zakonodaje s področja umetne inteligence v Veliki Britaniji. Kot so zapisali, Velika Britanija še ni sprejela celovite zakonodaje, čeprav so odločevalci to napovedovali. Več o tem tukaj.

Pregled pravnih sporov med imetniki pravic in upravljalci umetne inteligence v 2025

Copyright Alliance: Portal je pripravil seznam pravnih sporov med med imetniki pravic in upravljalci umetne inteligence. Več o tem tukaj.

Dve prelomni sodbi v ZDA: Top Gun: Maverick in meje avtorskih pravic

Copyright Lately: Blog je objavil dve prelomni sodbi v ZDA, povezani s filmom Top Gun: Maverick. Sodišče je v primeru Gray vs. Paramount odločilo, da pisatelj, ki je prispeval prizore k scenariju brez pogodbe, nima avtorskih pravic, ker gre za nepooblaščeno derivacijo obstoječega Top Gun materiala. V primeru Yonay vs. Paramount pa je sodišče potrdilo, da film ni kršil avtorskih pravic nad člankom iz leta 1983, saj so podobnosti temeljile na dejstvih in idejah, ki niso zaščitene. Več o tem tukaj.

Google toži podjetje SerpApi zaradi avtomatiziranega zbiranja podatkov

IP Watch Dog: Google je decembra vložil tožbo proti podjetju SerpApi, ker naj bi to podjetje z avtomatiziranim "scrapingom" oz.   avtomatiziranim pridobivanjem rezultatov iskalnikov obhajalo Googlove zaščitne ukrepe in  dostopalo do Googlovih rezultatov iskanja ter izkoriščalo licencirane podatke brez dovoljenja. To po mnenju Googla krši ameriško avtorsko zakonodajo. Več o tem tukaj.

ČLANSKI KOTIČEK SAA:

Izbor zanimivih novic s spletnih strani evropskih kolektivnih organizacij, med katerimi sta znova tudi dve od AIPA, in sicer AIPA 2025: Top dogodki leta 2025 in Izšla je nova Filmarija.

NAPOVED DOGODKOV:

Evropski avdiovizualni observatorij bo 5. februarja v Bruslju pripravlja konferenco z naslovom Jurisdikcija evropskih avdiovizualnih storitev – orientacija v spreminjajočem se pravnem in tržnem okolju. Več o tem tukaj.

Foto: Pixabay