Evropski kulturno-kreativni sektor je kljub svoji izjemni ustvarjalni moči in pomembnemu prispevku k družbeni raznolikosti EU še vedno zaznamovan z visoko stopnjo negotovosti. Najnovejše poročilo Evropskega avdiovizualnega observatorija razkriva, da v sektorju deluje kar 7,7 milijona ljudi, kar predstavlja skoraj štiri odstotke evropske delovne sile. A za impresivnimi številkami se skriva manj spodbudna slika: velika večina ustvarjalcev je odvisna od nestandardnih oblik zaposlitve, kot so projektne in začasne pogodbe ali honorarno delo, kar resno ogroža njihov finančni in socialni položaj. Na težave, s katerimi se soočajo AV ustvarjalci, že več let opozarja tudi AIPA.

Skoraj tretjina evropskih ustvarjalcev je samozaposlenih, kar je občutno več od povprečja v drugih panogah, medtem ko kar 68 odstotkov opravlja več kot eno službo. Drugo zaposlitev največkrat opravljajo zunaj kreativnega sektorja, a jo morajo prevzeti, če želijo preživeti, ugotavlja observatorij. Ob tem kot primer slabe prakse poročilo navaja položaj AV ustvarjalcev, ki med projekti nimajo prihodkov več mesecev ali let, zato morajo opravljati druga dela.

EU nima enotne definicije umetnika ali kreativnega delavca

Poročilo o položaju evropskih kulturnikov in kreativcev prav tako opozarja na neenotno definicijo umetnika ali kreativnega delavca v državah članicah. Različne države EU imajo namreč različne zakonske in kulturne prakse, kar vpliva na pravice ustvarjalcev, poleg tega pa jim otežuje tudi delo na čezmejnih projektih.

Observatorij opozarja na nujnost uskladitve nacionalnih politik

Evropski avdiovizualni observatorij v poročilu poziva k poenotenju definicij umetnika oz. kreativnega delavca na ravni EU pa tudi k uskladitvi socialnih politik in krepitvi dialoga med ustvarjalci in kolektivnimi organizacijami na eni strani in odločevalci na drugi strani. Le na ta način bomo lahko prišli do trajnostnih rešitev na ravni EU, poudarjajo v observatoriju.

AIPA že več let opozarja na negotove razmere

Poročilo observatorija izpostavlja ključne izzive, s katerimi se soočajo ustvarjalci v evropskem kulturno-kreativnem sektorju. »Podatek, da jih skoraj 70 odstotkov opravlja več kot eno službo in da jih velik del ustvarja v nestandardnih oblikah zaposlitve, nas opozarja, da ustvarjalci pogosto živijo v negotovih okoliščinah kljub velikemu prispevku k družbeni in kulturni raznolikosti EU,« poudarja direktor AIPA Gregor Štibernik.

Slovenija sledi žalostnemu povprečju EU

Štibernik ob tem izpostavlja, da so razmere v Sloveniji podobne kot drugod po Evropi. »Tudi v Sloveniji je zelo velik del AV ustvarjalcev samozaposlenih, pogosto brez ustrezne socialne zaščite, pri svojem delu pa se srečuje z različnimi oblikami nepoštenih praks. Kolektivne organizacije, kot je AIPA, igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju pravne in finančne varnosti ter omogočajo dostop do različnih mednarodnih mehanizmov zaščite, vendar pa bi država in druge institucije morale vzpostaviti bolj trajnostne modele tudi na drugih področjih, kot sta področji delovno-pravne in davčne zakonodaje,« je dejal.

Po najboljši avtorski zakonodaji morajo tudi druga področja

Slovenija je leta 2022 z implementacijo direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem trgu dobila eno najboljših avtorskih zakonodaj v EU in svetu, saj ščiti široko paleto pravic AV ustvarjalcev na spletu. »Vendar pa ta zakonodajni okvir sam po sebi ne zagotavlja boljših socialnih in ekonomskih pogojev, če institucije in državni mehanizmi temu ne sledijo tudi na drugih področjih. Zato v AIPA poudarjamo, da je nujno nadaljevati z razvojem sistemov, ki bodo priznali vrednost AV ustvarjalcev in zagotovili stabilne pogoje za ustvarjanje. Le tako bomo zagotovili, da se bo lahko slovenski AV sektor še naprej razvijal in bo mednarodno konkurenčen,« je zaključil Gregor Štibernik.

Foto: Pixabay