Ameriški kongres je potrdil drugi stimulacijski paket proti posledicam pandemije koronavirusa, ki med drugim vključuje tudi predlog republikanskega senatorja iz Severne Karoline Thoma Tillisa in demokrata iz Vermonta Paricka Leaheya o strožjih kaznih za ponudnike ilegalnih (piratskih) vsebin na spletu. Novi zakon določa, da bodo vsi veliki ponudniki ilegalnih vsebin, ki s tem ustvarjajo ogromne dobičke, kazensko odgovorni za svoje početje. Predvidene kazni znašajo do 300.000 dolarjev in do 10 let zapora. Spletno piratstvo filmov, serij, knjig, glasbe in drugih zaščitenih vsebin je za ZDA in imetnike pravic velika težava, saj letno povzroči za 30 milijard dolarjev škode, je poudaril Tillis.

Ob tem je dejal, da država ne bo preganjala običajnih uporabnikov interneta oz. tistih, ki pogledajo oz. poslušajo ilegalno pridobljeno vsebino. "Kaznovali pa bomo vse velike ponudnike piratskih vsebin, ki se s tem neupravičeno bogatijo," je poudaril. Dodal je, da je bil predlog zakona pripravljen v sodelovanju z ustvarjalci, uporabniki in tehnološkimi podjetji.

"V času koronakrize milijoni Američanov dostopajo do ilegalnih vsebin, kriminalne organizacije pa izkoriščajo luknje v zakonu in vsak dan ponujajo več ukradenih vsebin. S tem ustvarjajo ogromne dobičke na račun imetnikov pravic in kreativcev. Zato je treba temu narediti konec," je poudaril Leahey. "Komercialno pirastvo ZDA stane več milijard dolarjev letno, na koncu pa imajo zaradi tega izgubo vsi, tako kreativci kot tudi uporabniki. Zato smo pripravili ta zakon, ki bo delovanje kriminalnih organizacij zelo otežil", je poudaril.

ZDA so po ocenah ameriškega ministrstva za trgovino prve na svetu po uporabi piratskih vsebin. Predlani naj bi ameriški uporabniki opravili 17,38 milijarde dostopov do piratskih vsebin, kar je precej več od drugouvrščenih na lestvici, ruskih uporabnikov. Ti so opravili 14,47 milijarde dostopov do piratskih vsebin. Sledijo uporabniki v Indiji (9,6 milijarde), Franciji (7,4 milijarde), Turčiji (7,3 milijarde), Ukrajini (6,12 milijarde), Indoneziji (6 milijard), Veliki Britaniji (5,75 milijarde) in Nemčiji (5,35 milijarde). Spletno piratstvo pa je v času koronakriye dobilo nov zagon. Več o tem na tej povezavi.

Podatki za Slovenijo niso znani, vendar smo v AIPA prepričani, da se je obseg spletnega piratstva v Sloveniji v času, ko se je država zaprla, drastično povečal, tako spomladi kot zdaj. Kot kažejo podatki MUSO za pretekla leta, v Sloveniji (v "normalnih časih") letno v povprečju zabeležimo za več kot 110 milijonov dostopov do nelegalnih oz. piratskih vsebin. To pomeni, da je vsak od 1,5 milijona slovenskih uporabnikov interneta opravil skoraj 75 obiskov do povezav s piratskimi vsebinami oz. vsaj enkrat na manj kot pet dni.

Obseg spletnega piratstva v Sloveniji se je jasno pokazal pred dnevi, in sicer zaradi dveh dogodkov, povezanih s spletno stranjo Partis. Ta velja za največjo v Sloveniji na področju deljenja datotek, med katerimi so piratski filmi, računalniške igre, TV-serije in glasba. Najprej so v začetku marca pozabili registrirati spletno domeno Partis, kar so v enem dnevu uredili, nato pa je pred dnevi zagorelo pri največjem ponudniku oblačnih storitev v Evropi OVHCloud. Prizadeti sta bili dve hali podatkovnega centra v francoskem Strasbourgu, zaradi česar je bilo začasno nedosegljivih več milijonov spletnih strani, med drugimi spletna stran Partis. Zaradi obeh dogodkov je promet znotraj celotnega slovenskega internetnega sistema občutno padel. To jasno kaže, da Slovenci veliko časa preživijo na spletnih straneh s piratsko vsebino, kar seveda ni dobra novica za imetnike pravic oz. tiste, ki dela ustvarjajo.

V AIPA, ki je tudi članica Združenja imetnikov pravic, smo že večkrat opozorili, da v Sloveniji ni sistemskega boja proti spletnemu piratstvu. Da bi dolgoročno rešili težave s spletnim piratstvom, bi morali slediti trem pristopom, in sicer (a) omogočiti dostop do legalnih vsebin (teh je zdaj v Sloveniji res veliko), (b) poučiti uporabnike glede negativnih vplivov zaradi piratstva in (c) sprejeti globalno protipiratsko zakonodajo, ki bi zajemala široko področje delovanja, od blokiranja piratskih spletnih strani do lažjega in hitrejšega pregona storilcev. S tem bi zaščitili tudi slovenske ustvarjalce, ki so zaradi izbruha koronavirusa (tako kot vsi svetovni ustvarjalci) znašli v socialni in finančni stiski, in sicer brez konkretne pomoči Slovenije in EU. Več o tem preberite na tej povezavi in na tej povezavi.