AIPA v Rimu o evropskih modelih kolektivnega upravljanja AV pravic

Različni modeli kolektivnega upravljanja avdiovizualnih (AV) pravic, njihove prednosti in izzivi so bili v ospredju mednarodne delavnice v okviru festivala Euro Balkan Film Festival v Rimu. Na srečanju predstavnikov Slovenije, Italije, Albanije in Severne Makedonije je sodelovala tudi AIPA, ki je predstavila izkušnje slovenskega sistema kolektivnega upravljanja pravic in njegov pomen za zagotavljanje pravičnih nadomestil AV ustvarjalcem.

Delavnica, ki jo je 1. novembra 2026 v Rimu organizirala italijanska organizacija SIAE, je bila namenjena primerjavi nacionalnih sistemov kolektivnega upravljanja AV pravic ter izmenjavi izkušenj o njihovem delovanju v praksi. Udeleženci so razpravljali o razlikah med posameznimi ureditvami in izzivih, s katerimi se srečujejo organizacije pri zagotavljanju nadomestil imetnikom pravic.

Poleg direktorja AIPA Gregorja Štibernika so svoje izkušnje predstavili Andrea Marzulli iz italijanske SIAE, Evien Dako iz albanske organizacije FAAD in Kiril Gjozev iz severnomakedonske organizacije AZAS. Razprava je pokazala, kako različni so lahko zakonodajni okviri in praktične rešitve, s katerimi posamezne države zagotavljajo uveljavljanje pravic AV ustvarjalcev. Med pomembnimi vprašanji so bili tudi razvoj digitalnih načinov uporabe AV del, vpliv umetne inteligence in prihodnji izzivi kolektivnega upravljanja.

Slovenska ureditev kot primer dobre prakse

Slovenija ima danes enega sodobnejših zakonodajnih okvirov za kolektivno upravljanje AV pravic v Evropi. Pomemben korak je pomenila sprememba zakonodaje leta 2022, ki je razširila obvezno kolektivno upravljanje in prispevala k jasnejšemu, preglednejšemu ter učinkovitejšemu sistemu zbiranja in delitve nadomestil.

Slovenski model je v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi ureditvami, tudi italijansko, bolj vključujoč, saj zagotavlja varstvo pravic tudi tistim imetnikom, ki bi jih zaradi šibkejšega pogajalskega položaja sicer težje uveljavljali. Njegovo učinkovitost potrjujejo tudi rezultati: v Sloveniji za soavtorje AV del zberemo več kot 1,5 evra na prebivalca, kar je občutno več kot v Italiji. Tega se dobro zavedajo tudi člani AIPA, za katere učinkovit sistem kolektivnega upravljanja pomeni pomemben vir prihodkov iz uporabe njihovih del.

»Primerjava različnih evropskih sistemov znova potrjuje, da dobra zakonodaja sama po sebi še ni dovolj. Eno so zapisane pravice, drugo njihovo uresničevanje v praksi. Idealnega sistema ni, vendar je slovenski model danes eden tistih, ki uspešno povezuje varstvo pravic vseh kategorij imetnikov z učinkovitostjo zbiranja in delitve nadomestil. Slovenija je na tem področju v zadnjih letih naredila velik korak naprej, zato moramo sistem, ki prinaša rezultate, še naprej razvijati in posodabljati, hkrati pa ohraniti njegove ključne prednosti,« je ob srečanju poudaril Gregor Štibernik.

Na delavnici je opozoril tudi na pobude, ki bi lahko posegle v temelje sedanje slovenske ureditve. »Črka na papirju še nikoli ni plačala položnic. Za imetnike pravic ni odločilno, kako dobro je zakon napisan, temveč ali jim sistem zagotavlja dejanska nadomestila. Zato moramo biti previdni pri predlogih, ki bi lahko razgradili sistem, ki dokazano deluje. Izboljšave in modernizacija so vedno dobrodošle, demontaža učinkovitega sistema pa zagotovo ni v interesu imetnikov pravic,« je še poudaril Štibernik.

AIPA kot pomemben povezovalni člen na Balkanu

Srečanje v Rimu je bilo tudi priložnost za nadaljnjo krepitev regionalnega sodelovanja, pri katerem ima AIPA že vrsto let pomembno vlogo. V državah Zahodnega Balkana je prepoznana kot zanesljiv partner in primer dobre prakse na področju kolektivnega upravljanja AV pravic. S partnerskimi organizacijami redno izmenjuje znanje in izkušnje ter jim pomaga pri vzpostavljanju in razvoju učinkovitih sistemov zbiranja in delitve nadomestil.

AIPA je v zadnjih letih med drugim sodelovala pri organizaciji regionalnih strokovnih srečanj v Skopju, Zagrebu, Prištini in Tirani ter krepila neposredno sodelovanje s kolektivnimi organizacijami v Srbiji, Severni Makedoniji, Albaniji, na Hrvaškem, Kosovu in v Črni gori. Tudi srečanje v Rimu potrjuje pomen takšnega povezovanja, saj izmenjava dobrih praks in skupno iskanje rešitev prispevata k razvoju kolektivnega upravljanja ter učinkovitejšemu varstvu pravic AV ustvarjalcev v širši regiji.

Foto: Arhiv AIPA