Zagreb je v začetku novembra gostil Svetovno srečanje avdiovizualnih avtorjev, na katerem je mednarodna konfederacija avdiovizualnih avtorjev AVACI skozi aktualne tematike združila predstavnike z vseh celin. Med več kot 30 organizacijami je bila tudi AIPA, ki je tako znova potrdila svojo trdno mednarodno prisotnost in aktivno vlogo pri oblikovanju globalnih smernic na področju zaščite in uveljavljanja avtorskih pravic.

Letošnji kongres AVACI je v Zagreb privabil predstavnike iz Evrope, Južne Amerike, Azije, Afrike in Oceanije, med njimi tudi delegacijo AIPA. Sodelovale so organizacije iz več kot 30 držav, med drugim iz Španije, Združenega kraljestva, Južne Koreje, Argentine, Mehike, Indije, Poljske in mnogih drugih. Dogodek je potekal pod okriljem AVACI, mednarodne konfederacije, ki si prizadeva za zaščito pravic AV avtorjev in krepitev globalnega sistema kolektivnega upravljanja, gostila pa ga je hrvaška organizacija DHFA.

Vodja službe delitve avtorskih honorarjev in nadomestil AIPA Peter Kep je ob tem poudaril, da je »udeležba na takšnih dogodkih ključna za majhne kolektivne organizacije in trge, kot je slovenski, saj nam omogoča, da smo slišani, da sodelujemo pri oblikovanju dobrih praks ter krepimo vezi z organizacijami, ki se soočajo s podobnimi izzivi.«

Pomen kongresa za manjše trge

Kot je izpostavil Peter Kep, vsakoletno mednarodno srečanje AVACI predstavlja: »Izjemno priložnost, da tudi kolektivne organizacije iz manjših držav aktualne izzive obravnavajo na isti ravni kot veliki trgi.« V razpravah, ki so si sledile skozi tri dni, so delegati poudarili pomen pravičnega nadomestila za AV avtorje, izmenjali izkušnje pri digitalizaciji postopkov in oblikovanju sodobnih modelov upravljanja pravic ter razpravljali o globalnih spremembah na področju pretočnih platform.

Kep je ob tem dodal: »AIPA se mora in želi mednarodno povezovati. Le tako lahko razumemo trende, pravočasno prilagodimo svoje delovanje in zastopamo interese slovenskih avtorjev na globalni ravni.« Prisotnost AIPA v tako raznoliki in strokovni mednarodni skupnosti je pomembna ne le zaradi izmenjave znanj, temveč tudi zaradi oblikovanja dolgoročnih partnerstev.

Krepitev avtorjevih pravic v digitalni dobi

AVACI kot mednarodna organizacija povezuje združenja in kolektivne organizacije AV avtorjev z vsega sveta. Njegovo poslanstvo je zagotoviti, da so pravice režiserjev, scenaristov in drugih ustvarjalcev varne, priznane in pravično poplačane ne glede na državo.

Na kongresu so zato obravnavali tudi izzive, ki jih prinašajo digitalne platforme, globalna distribucija vsebin ter hitro spreminjajoči se produkcijski modeli. Udeleženci so poudarili pomen mednarodnega usklajevanja zakonodajnih rešitev in prakse kolektivnega upravljanja.

Uspešnost regionalnih kolektivnih organizacij

Poleg predstavitve slovenskih dobrih praks je AIPA na kongresu izpostavila tudi ključna vprašanja, povezana z vrednotenjem AV repertoarjev. Peter Kep je na dogodku poudaril, da prav na območju Balkana že nastajajo napredni modeli kolektivnega upravljanja, ki končno priznavajo dejansko ekonomsko in kulturno vrednost AV del.

V Sloveniji in Srbiji kolektivne organizacije, ki zastopajo soavtorje AV del, že ustvarjajo višje prihodke iz naslova retransmisije kot organizacije, ki zastopajo glasbene repertoarje, kar pa ni naključje, temveč rezultat večletnega strateškega in pravnega napora. Podobno je na področju nadomestil za privatno reproduciranje, kjer je AIPA ena redkih organizacij na svetu, ki avtorjem AV del zagotavlja enakovredne deleže v razmerju do drugih repertoarjev.

Izzivi s pravim vrednotenjem AV del ostajajo

Kljub napredku pa v državah nekdanje Jugoslavije in tudi širše v EU ostaja pomembna vrzel: model vrednotenja glasbe in AV del pri radiodifuziji. Kot opozarja Kep, glasba v AV delih praviloma podpira sliko in zgodbo, nikakor pa ne obratno, vendar pa se to v modelih nadomestil še vedno ne odraža.

Študije Ekonomske fakultete v Ljubljani, pripravljene za AIPA, jasno kažejo, da bi moralo biti razmerje v korist AV avtorjev vsaj 1:3, kar pa v praksi ni uveljavljeno niti na ravni EU. Če podatke iz Slovenije, Srbije in Hrvaške prenesemo na evropsko raven, avtorji AV del vsako leto izgubijo najmanj 300 milijonov evrov samo iz naslova radiodifuzije.

»Čas je, da AV repertoarje postavimo tja, kamor dejansko sodijo – po ekonomski relevantnosti, kulturnem vplivu in ustvarjalni teži,« zaključuje Kep. »Balkan se pri tem ne približuje Evropi; v marsičem Evropi kaže smer.«

Foto: UFUS AFA