Globalni prihodki z oglasi sponzoriranih spletnih platform videa na zahtevo (AVOD) z naslova predvajanja filmov in TV serij se  bodo do leta 2027 več kot podvojili, in sicer z lanskih 31,2 milijarde evrov na 66,4 milijarde evrov, ugotavlja analitska hiša Digital TV Research. Trgi 13 držav od 138, ki so bili zajeti v raziskavo, bodo na tem področju presegli milijardo dolarjev prihodkov (950 milijonov evrov).

Spletne platforme AVOD bodo skoraj polovico globalnih prihodkov z naslova predvajanja filmov in TV serij v letu 2027 ustvarile v ZDA, in sicer 30 milijard evrov, kar je za skoraj 40 odstotkov več kot lani. ZDA imajo najbolj razvit trg zabavne industrije, poleg tega pa je uporaba AVOD platform največja prav v tej državi. Zato ni presenetljivo, da se bo delež ameriškega trga v globalni pogači do leta 2027 zvišal z lanskih 39 odstotkov na 46 odstotkov, ugotavljajo v Digital TV Research.

Na drugem mestu bo tudi leta 2027 kitajski trg, kjer bodo AVOD platforme z naslova predvajanja avdiovizualnih vsebin ustvarile skoraj osem milijard evrov prihodkov, lani šest milijard evrov. Sledili bodo trgi Velike Britanije (tri milijarde evrov; 1,5 milijarde evrov), Japonske (2,84 milijarde evrov; 1,42 milijarde evrov) in Indije (2,3 milijarde evrov; 750 milijonov evrov).

Podatki za Slovenijo niso dosegljivi, po ocenah pa AVOD platforme na našem trgu skupno ustvarijo skoraj 10 milijonov evrov prihodkov, pri čemer samo YouTube z oglasi zasluži več kot pet milijonov evrov.

Kot smo v AIPA večkrat poudarili, konzumacija AV del preko spleta skokovito narašča. Pandemija covid-19 pa ta proces le še pospešila. Vse oblike uporabe del na spletu rastejo. Tako se bo AVOD trg avdiovizualnih del v manj kot petih letih - kot omenjeno - več kot podvojil, podobno pa je tudi na področju drugih vrst videa na zahtevo.

Znova pa se tu postavlja vprašanje, kje so tu ustvarjalci in koliko bodo imeli te izjemno velike pogače. Dejstvo je, da na eni strani spletne platforme uporabljajo, tržijo in služijo z vsebinami, na drugi strani pa so ustvarjalci, ki so te vsebine pripravljali tudi po več let. Vendar od te rasti in uspeha (še) nimajo nič oz. zelo malo.

Avdiovizualnim ustvarjalcem ni do tega, da bi kdo omejeval svobodno podjetniško pobudo oz. omejeval gledanost na spletnih platformah, tudi na YouTube ne. Jim pa je v interesu, da bi njihova dela predvajali in bi jih videlo čim več ljudi. Seveda pa mora tisti, ki s tem služi, ustrezno porazdeliti tako prihodke, kot tudi plačevati davek v državi, v kateri deluje. Žal pa temu na slovenskem trgu nismo priča.

Zato je nujno, da se razmere spremenijo. Vse države članice EU, tudi Slovenija, morajo čim prej implementirati leta 2019 sprejeto direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, skupaj z vsemi mehanizmi, ki bodo ustvarjalcem zagotovili pravično in proporcionalno nadomestilo, država pa pobrala ustrezne dajatve od vseh tistih, ki delujejo na slovenskem trgu.