V drugem sklopu septembrskih novic pišemo o tem, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v letnem nagovoru umetno inteligenco izpostavila kot eno od prednostnih področij EU, Evropski parlament pa pripravlja poročilo o njenem vplivu na ustvarjalni sektor. Evropska komisija bo prihodnje leto pripravila tudi pregled delovnih pogojev evropskih ustvarjalcev, medtem ko evropske kulturne organizacije pozivajo k njihovi učinkovitejši zaščiti.

Na mednarodnem vrhu o prihodnosti filma so poudarili pomen ustvarjalcev in njihovih pravic, FERA je stopila v bran režiserju dokumentarca NAZA, delež žensk v evropski filmski industriji pa se povečuje, čeprav pomembne razlike ostajajo. Pišemo tudi o nadaljnji podpori Španije avdiovizualnemu sektorju in dodatni podpori filmskemu festivalu v San Sebastianu.

Med novicami iz industrije lahko preberete še, da francosko-nemški javni medij Arte načrtuje širitev svoje pretočne platforme v 24 evropskih držav, koalicija hollywoodskih ustvarjalcev pa je vzpostavila projekt za oblikovanje standardov na področju umetne inteligence.

Med pravnimi zadevami znova prevladujejo umetna inteligenca in izzivi, ki jih prinaša za ustvarjalce in njihove pravice. EU ob opozorilih na tveganja nadaljuje urejanje tega področja in išče skupen pristop k zaščiti podobe in glasu pred globokimi ponaredki.

Avstralija medtem preučuje modele kolektivnega licenciranja za uporabo del na področju umetne inteligence, v EU se odpira tudi vprašanje moralnih pravic ustvarjalcev, zaživela pa je nova zbirka podatkov, ki spremlja sodne postopke na področju avtorskih pravic in umetne inteligence.

Drugi septembrski sklop zaključujemo z novicami o osrednji vlogi Sodišča EU pri razvoju mednarodnih pravil na področju avtorskih pravic, reformi avdiovizualnega sistema, ki jo je potrdil italijanski parlament, ter odločitvi Sodišča EU o možnosti avtorske zaščite izvirnih objav na družbenih omrežjih. Pišemo tudi o tem, kako razlike med sistemoma avtorskega prava v EU in ZDA odpirajo okoljska vprašanja pri ponovni uporabi del.

EVROPSKE INSTITUCIJE

Von der Leyen v letnem nagovoru izpostavila umetno inteligenco kot eno od prednostnih področij EU

Evropska komisija: Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v letnem nagovoru v Evropskem parlamentu predstavila prednostne naloge Evropske komisije za prihajajoče leto. Med ključnimi temami so bile konkurenčnost evropskega gospodarstva, zmanjšanje strateških odvisnosti, obramba, energija, umetna inteligenca in odpornost evropske družbe. Pri umetni inteligenci je poudarila potrebo po večjih računalniških zmogljivostih, vlaganjih v evropska podjetja ter razvoju uporabe umetne inteligence v zdravstvu, prometu, kmetijstvu, napredni proizvodnji, obrambi in vesolju. Napovedala je tudi nove pobude na teh področjih, ki naj bi jih Komisija predstavila novembra. Več o tem tukaj.

Evropski parlament pripravlja poročilo o vplivu umetne inteligence na kulturno-kreativni sektor

Evropski parlament: Evropski parlament pripravlja poročilo o vplivu umetne inteligence na kulturno-kreativni sektor. Postopek je trenutno v fazi čakanja na odločitev odbora za kulturo (CULT), osnutek pa obravnava vpliv umetne inteligence na ustvarjalce, produkcijo in pravice imetnikov avtorskih pravic. Več o tem tukaj.

Evropska komisija bo v prihodnjem letu pripravila pregled delovnih pogojev evropskih ustvarjalcev

Euractiv: Evropska komisija namerava prihodnje leto predlagati t. i. evropsko listino za umetnike, ki naj bi obravnavala delovne pogoje ustvarjalcev, umetnikov in drugih kulturnih delavcev, je izvedel portal Euractiv. Pobuda izhaja iz prizadevanj za izboljšanje socialnega in ekonomskega položaja ustvarjalcev, pri čemer predstavniki sektorja opozarjajo, da že obstoječe pravice, med drugim pravica do ustreznega in sorazmernega nadomestila, v praksi niso vedno učinkovito uveljavljene, predvsem pa niso dostopne v vseh državah EU. Več o tem tukaj.

INDUSTRIJA

Prvi mednarodni vrh o prihodnosti filma in gibljivih slik predvsem o pomenu ustvarjalcev in njihovih pravic

Variety: V francoskem mestu Saint-Paul-de-Vence je potekal prvi mednarodni vrh Lumière Summit, ki je bil v celoti posvečen prihodnosti filma in gibljivih slik. Srečanje sta gostila francoski predsednik Emmanuel Macron in južnokorejski predsednik Lee Jae-myung, na njem pa je bilo sprejetih šest deklaracij, med drugim tudi deklaracija o varovanju avtorskih pravic. Deklaracije so podprli številni predstavniki globalnega kulturno-kreativnega sektorja. Na srečanju je bilo govora o spoštovanju intelektualne lastnine, pravičnem nadomestilu za imetnike pravic ter večji preglednosti in sledljivosti podatkov, uporabljenih za šolanje sistemov umetne inteligence. O tem je poročal tudi Variety, ki je predvsem izpostavil nagovor Macrona, v katerem je pozval k novemu multilateralizmu v kreativnih industrijah. Kot je poudaril, smo zgradili civilizacijo podob, zato se ne smemo sprijazniti s tem, da jo gledamo propadati. Več o tem tukaj.

Evropske kulturne organizacije pozivajo k zaščiti delovnih pogojev ustvarjalcev

FERA: Koalicija evropskih organizacij, ki predstavlja široko paleto ustvarjalcev iz kulturno-kreativnega sektorja, je poslance Evropskega parlamenta pozvala, da v prihajajočem programu AgoraEU posebno pozornost namenijo tudi zaščiti delovnih pogojev ustvarjalcev in njihovih pravic. Organizacije poudarjajo pomen ustrezne zaščite ustvarjalcev pri oblikovanju evropskih politik, povezanih s kulturno-kreativnim sektorjem, ob tem pa so parlamentarcem dostavile seznam dopolnil k predlagani zakonodaji o novem programu AgoraEU. O tem je poročal tudi portal Cineuropa, ki izpostavlja tudi vprašanja, povezana z umetno inteligenco in njenimi vplivi na sektor. Več o tem tukaj in tukaj.

FERA podprla režiserja dokumentarca NAZA

FERA: Evropska zveza filmskih režiserjev (FERA) je skupaj z evropskimi ustvarjalci izrazila podporo izraelskima režiserjema Yuvalu Abrahamu in Rachel Szor ter poudarila pomen svobode izražanja in ustvarjanja. Poziv je povezan s pritiski izraelskih oblasti na ustvarjalca zaradi njunega dokumentarnega filma NAZA, ki govori o načinu delovanja izraelskega vojaškega in obveščevalnega aparata pri napadih na Gazo. O tem je poročal tudi Variety. Več o tem tukaj in tukaj.

Delež žensk v evropski filmski industriji se povečuje, vendar razlike še vedno ostajajo

Cineuropa in Variety: Podatki, predstavljeni na beneškem filmskem festivalu, kažejo povečanje deleža žensk v nekaterih delih evropske filmske industrije, vendar so razlike še vedno izrazite pri režiji, tehničnih poklicih in predvsem pri produkcijah z višjimi proračuni. Ženske so režirale četrtino filmov, ki so jih prikazali v Benetkah, na področju kratkih filmov pa je bil njihov delež 39-odstoten. Gre za napredek, kar kažejo tudi podatki sklada Eurimages, da se je delež ženskih režiserk pri podprtih projektih v zadnjem desetletju povečal približno s 25 na 40 odstotkov. O (ne)enakopravnosti med spoloma v avdiovizualni industriji je poročal tudi portal Variety. Kot so zapisali, se razmere izboljšujejo, saj je bilo lani po podatkih študije Celluloid Ceiling na globalni ravni "za kamero" 23 odstotkov žensk. Ko so leta 1998 začeli s študijo, je bila ta številka pod 17 odstotki. Več o tem tukaj  in tukaj.

Španija bo nadaljevala s podporo avdiovizualnemu sektorju

Variety: Španska vlada bo nadaljevala program za podporo avdiovizualnemu sektorju prek državnega sklada España Crece. Ta bo tudi po letošnjem letu financiral projekte, spodbujal podjetja in konkurenčnost španskega avdiovizualnega sektorja. Minister za digitalno preobrazbo Óscar López je napovedal, da bosta pri izvajanju ukrepov pomembno vlogo imela tudi sklad za tehnološko preobrazbo in kreditni inštitut ICO, cilj pa je nadaljevati podporo industriji tudi od leta 2027 dalje, ko se izteče trenutni program podpore. Več o tem tukaj.

Španska vlada bo finančno podprla tudi filmski festival v San Sebastianu

Variety: Španska vlada bo festivalu v San Sebastianu namenila 500.000 evrov podpore za njegov industrijski program, ki povezuje filmske producente, vlagatelje, distributerje, platforme in druge predstavnike avdiovizualnega sektorja. Sredstva bodo namenjena predvsem razvoju filmskih projektov, njihovemu financiranju ter mednarodnemu povezovanju, s čimer želi Španija dodatno okrepiti položaj festivala kot pomembnega evropskega filmskega in industrijskega središča. Več o tem tukaj.

Arte načrtuje širitev svoje pretočne platforme na 24 evropskih držav

Advanced Television: Francosko-nemški javni medij Arte želi svojo pretočno platformo razširiti na več evropskih držav in jezikov. Trenutno je na voljo v sedmih jezikih, cilj pa je razširitev na 24 držav. Arte se zato z EU pogaja tudi o stabilnejšem večletnem financiranju za obdobje 2028–2034, medtem ko platforma že dosega milijarde ogledov in vse večji evropski doseg. Več o tem tukaj.

Hollywoodski ustvarjalci predlagajo oblikovanje standardov na področju umetne inteligence

The Hollywood Reporter: Koalicija ustvarjalcev CCAI (Creators Coalition on Artificial Intelligence), ki sta jo ustanovila režiser Daniel Kwan in igralec Joseph Gordon-Levitt, je predstavila projekt za oblikovanje skupnih standardov na področju umetne inteligence v filmu, televiziji in novih medijih. Namen projekta je zagotoviti skupen jezik za razpravo o uporabi umetne inteligence ter bolje opredeliti njen vpliv na ustvarjalno industrijo. Več o tem tukaj.

PRAVNE ZADEVE

EU ob opozorilih glede tveganj, povezanih z umetno inteligenco, nadaljuje z regulacijo teh sistemov

Politico: Komentar z naslovom Ohranimo mirno kri in nadaljujmo z regulacijo, v katerem avtor piše o zadnjih opozorilih, da bi lahko umetna inteligenca uničila človeštvo. Avtor ugotavlja, da EU ob teh opozorilih nadaljuje izvajanje regulativnega okvira, evropski pristop pa se osredotoča predvsem na konkretna tveganja in pravila za uporabo umetne inteligence, medtem ko evropska podjetja in del politike opozarjajo tudi na nevarnost, da bi pretirana omejitev razvoja povečala tehnološki zaostanek EU za ZDA in drugimi tekmeci. Več o tem tukaj.

EU išče skupen pristop k zaščiti podobe in glasu pred globokimi ponaredki

Kluwer Copyright Blog: Komentar z naslovom Lekcije iz Hollywooda, zakaj je ameriška pravica do publicitete lahko le delni model za evropsko regulacijo globokih ponaredkov oz. deepfake vsebin, v katerem avtorica poudarja, da razprava o regulaciji teh vsebin v Evropi odpira vprašanje, kako zaščititi podobo in glas posameznikov pred nepooblaščeno uporabo z umetno inteligenco. Avtorica ugotavlja, da se evropske države pri tem razlikujejo, saj v nekaterih državah (Francija in Nemčija) zaščito podobe in glasu obravnavajo predvsem kot osebnostne pravice, medtem ko sta Danska in Ciper uvedla oziroma predlagala posebne pravice v okviru avtorskega prava. Ameriška pravica do publicitete, ki omogoča tudi komercialno zaščito identitete, zato po njenem mnenju ne more biti neposreden model za Evropo, saj deepfake vsebine poleg intelektualne lastnine zadevajo tudi zasebnost, kazensko pravo, svobodo izražanja in regulacijo spletnih platform. Več o tem tukaj.

Avstralija preučuje modele kolektivnega licenciranja na področju umetne inteligence

SSRN: Raziskava obravnava možnosti avstralskega kolektivnega licenciranja avtorskih del v primeru, ko se vsebine uporabljajo za šolanje in razvoj sistemov umetne inteligence. Avstralska vlada je zavrnila uvedbo izjeme po vzoru evropske izjeme za besedilno in podatkovno rudarjenje ter preučuje različne modele licenciranja, vključno s kolektivnim licenciranjem, nadomestilom z naslova uporabe del ali kulturnim skladom. Razprava posebej izpostavlja vprašanje, kako zagotoviti, da bi del prihodkov od uporabe avtorskih del za razvoj umetne inteligence dejansko prejeli ustvarjalci. Več o tem tukaj.

EU bo morala v dobi umetne inteligence urediti tudi vprašanje moralnih pravic avtorjev

MDPI: Raziskava inštituta MDPI obravnava vprašanje, zakaj evropski regulativni okvir za umetno inteligenco in avtorske pravice večinoma ureja ekonomske pravice, medtem ko moralne pravice avtorjev, kot sta pravica do priznanja avtorstva in varstva integritete dela, ostajajo pretežno v pristojnosti nacionalnih zakonodaj. Avtorica opozarja, da lahko generativna umetna inteligenca povzroči tudi napačno pripisovanje avtorstva, izkrivljanje vsebine in škodo ugledu ustvarjalcev, zato predlaga večjo harmonizacijo moralnih pravic na ravni EU oziroma njihovo vključitev v obstoječe okvire skladnosti za umetno inteligenco. Več o tem tukaj.

Nova zbirka podatkov spremlja sodne postopke, povezane z umetno inteligenco

Exhibit AI: Future of Life Institute je vzpostavil javno in neodvisno zbirko podatkov o sodnih postopkih, povezanih z avtorskimi pravicami in umetno inteligenco. Platforma vključuje pregled tekočih primerov, analize posameznih pravnih zahtevkov ter podatke o podjetjih, odvetniških pisarnah, sodnikih, sodiščih in različnih vrstah škode, povezanih z uporabo umetne inteligence. Več o tem tukaj.

Sodišče EU igra osrednjo vlogo pri razvoju mednarodnih pravil na področju avtorskih pravic

SSRN: Raziskava obravnava razvoj mednarodnih pravil o avtorskih pravicah v okviru prava EU ter vlogo Sodišča EU pri njihovem razlaganju. V ospredju je vprašanje, kako se evropsko avtorsko pravo prilagaja mednarodnim obveznostim in tehnološkim spremembam ter kako sodna praksa Sodišča EU vpliva na razumevanje in uporabo teh norm v državah članicah. Kot ugotavlja avtorica, Sodišče EU tu igra ključno vlogo, ne le na področju razsojanju in postavljanju pravil v EU, ampak tudi širše. Več o tem tukaj.

Italijanski parlament potrdil reformo sistema za film in avdiovizualni sektor

Mercato Internazionale Audiovisivo: Poslanska zbornica italijanskega parlamenta je potrdila reformo sistema za film in avdiovizualni sektor, ki prinaša spremembe pri organizaciji, financiranju in zaščiti industrije. Zakon predvideva ustanovitev nove agencije, triletni proračun za podporo industriji, spremembe sistema davčnih olajšav, okrepljen nadzor ter nove ukrepe za socialno zaščito delavcev, vključno s solidarnostnim skladom. Predlog zakona mora zdaj obravnavati še senat. Več o tem tukaj.

Sodišče EU potrdilo možnost avtorske zaščite izvirnih objav na družbenih omrežjih

Actualitté: Sodišče EU je v zadevi Gandul Media odločilo, da je lahko tudi objava na družbenem omrežju avtorsko zaščiteno delo, če izpolnjuje pogoje za izvirnost. Primer se je nanašal na 22-vrstično objavo romunske učiteljice na Facebooku, v kateri je starše pozvala, naj ji ne nosijo daril. Ta zapis je brez dovoljenja povzel novinar, zato ga je učiteljica tožila. Odločitev tako potrjuje, da kraj objave, npr. tudi družbeno omrežje,  sam po sebi ne izključuje avtorske zaščite. Več o tem tukaj.

Avtorsko pravo odpira tudi vprašanje okoljskega paradoksa pri ponovni uporabi del

Kluwer Copyright Blog: Komentar opozarja na nenavaden vpliv avtorskega prava na okolje. V EU lahko predelava zakonito kupljenega izdelka, ki vsebuje avtorsko zaščiteno delo, pomeni novo uporabo oziroma reprodukcijo, za katero je potrebno dovoljenje imetnika pravic. To lahko oteži ponovno uporabo in predelavo izdelkov. V ZDA pa je sodišče v primeru digitalizacije knjig za razvoj umetne inteligence kot dovoljeno pošteno uporabo (fair use) obravnavalo tudi ravnanje, pri katerem so bile kupljene knjige razrezane, skenirane in nato fizično uničene. Avtorica v tem vidi okoljski paradoks, saj medtem ko lahko evropska pravila otežujejo ponovno uporabo obstoječih izdelkov, lahko ameriški pristop v določenih okoliščinah dopušča njihovo uničenje. Zato meni, da bi bilo treba pri razlagi avtorskega prava upoštevati tudi okoljske posledice in cilje krožnega gospodarstva. Več o tem tukaj.

ČLANSKI KOTIČEK SAA:

Izbor zanimivih novic s spletnih strani evropskih kolektivnih organizacij, med katerimi je znova tudi ena novica od AIPA, in sicer AIPA v Ljubljani povezala regijo pri krepitvi pravic AV-izvajalcev.

NAPOVED DOGODKOV:

Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) 9. in 10. novembra pripravlja prvi globalni forum o intelektualni lastnini in umetni inteligenci. Forum bo možno spremljati tudi prek spleta. Več o tem tukaj.

Krovna nemška organizacija za zastopanje avtorjev in izvajalcev na področju avtorskega prava Copyright Initiative pripravlja 9. novembra med 9. in 17.30 že 14. konferenco o avtorskih pravicah. Letošnja bo nosila naslov Generativna umetna inteligenca, poziv k trajnostnemu in pravičnemu ekosistemu. Konferenco bo možno spremljati tudi prek spleta. Več o tem tukaj.

Foto: Pixabay