Na nedavni razpravi v okviru strokovnega programa CineLink na Sarajevskem filmskem festivalu so udeleženci okrogle mize opozorili, da bo umetna inteligenca v naslednjih letih preplavila trg. Nedavno sprejeta evropska zakonodaja, po njihovem mnenju premalo ščiti ustvarjalce, saj bo uporaba AI orodij in velikih jezikovnih modelov (LLM) zelo vplivala na prihodke v AV kreativni industriji. To je potrdil tudi član upravnega odbora Zveze evropskih režiserjev (FERA), ki je izpostavil več nevarnosti in tudi določene priložnosti uporabe umetne inteligence v filmski industriji.

Slovenski režiser in producent Klemen Dvornik, sicer član upravnega odbora Zveze evropskih režiserjev in član nadzornega odbora AIPA, je na okrogli mizi v Sarajevu izpostavil trenutno realnost uporabe umetne inteligence in velikih jezikovnih modelov v filmski industriji. »Umetna inteligenca bo preplavila predvsem komercialni trg in preusmerila denarni tok od ustvarjalcev in ustvarjalnosti k velikim tehnološkim podjetjem. Zato je ključno, da smo v avdiovizualnem sektorju v Evropi enotni in da čim prej najdemo skupno rešitev za zaščito lokalnega gospodarstva, filmskih skladov, lokalni financerjev,« je izpostavil Dvornik in dodal da bo treba najti način za uveljavitev ustrezne kulturne politike.

Po njegovem mnenju je problematična trenutna percepcija in raba umetne inteligence, ki je neizogibna, a spreminja ustvarialni proces: »Svoj zadnji film sem ustvarjal sedem let in v proces je bilo vključenih veliko sodelavcev, odločevalcev in svetovalcev. Danes vsi uporabljamo UI in sprašujem se, koliko in kako ti supermožgani usmerjajo ustvarjalni proces.« Ob tem je dodal, da je uporabna vrednost umetne inteligence že vidna v določenih delih procesa nastajanja filma: »Neizogibno je, da se UI orodja integrirajo v proces in nam pomagajo, na primer v postprodukciji, kjer se procesi zaradi tega pohitrijo in pocenijo. Ob tem pa je pomembno, da ostanejo pod nadzorom človeka in v regulativi ustrezne kulturne politike,« je še dodal Klemen Dvornik

Nezadovoljstvo z evropsko politiko

Prav polja kulturne politike se je dotaknila generalna sekretarka Zveze avdiovizualnih ustvarjalcev (SAA) Cécile Despringre, ki je opozorila, da evropski Akt o umetni inteligenci in spremljajoči kodeks prakse ustvarjalcem ne zagotavljata zadostne zaščite. Izpostavila je, da je zakonodaja preveč naklonjena tehnološkim podjetjem in da manjka osnovna preglednost, brez katere ni mogoče vzpostaviti poštenih licenčnih modelov.

UI kot orodje ali avtor?

Podobno je Sevara Irgacheva iz Evropske zveze direktorjev filmskih agencij (EFAD) izpostavila, da zakonodaja vedno zamuja za tehnologijo, vendar je ključno izvajanje in izobraževanje. Pripomnila je, da bodo dileme o razmejitvi med »UI kot orodjem« in »UI kot avtorjem« vzniknile že v naslednjih dveh do petih letih. Umetna inteligenca namreč prinaša vedno nove možnosti za inovativno ustvarjanje.

Ustvarjalci med naporom in izgubljenimi prihodki

Producentka iz vodilnega poljskega postprodukcijskega studia Orka Marta Krzeptowska je opozorila, da umetna inteligenca briše bolečino in trud, ki sta nujni sestavini umetnosti. Po njenem mnenju obstaja nevarnost, da bo ustvarjanje postalo prelahko in izgubilo avtentičnost. Prav tako je poudarila, da je že zdaj mnogo umetnikov prikrajšanih, saj so njihova dela uporabljena za treniranje modelov umetne inteligence, pri čemer njihovi upravljalci ne plačujejo nikakršnih nadomestil. Kot so se strinjali govorci namreč brez ustreznih zakonodajnih okvirov in enotnega nastopa ustvarjalcev obstaja resno tveganje, da bodo pravice in prihodki umetnikov spodjedeni.
 

Povzeto po Screendaily in The Hollywood Reporter

Foto: Kristina Ravnikar