V zadnjih letošnjih novicah v rubriki Evropske institucije predstavljamo več prispevkov, povezanih z delovanjem Evropske komisije. Poročamo o njenih prizadevanjih za izboljšanje delovnih pogojev evropskih kulturnikov in kreativcev ter o posebnem poročilu o kulturi in trajnosti. Izpostavljamo tudi ustanovitev Evropskega partnerstva za virtualne svetove, odprtje preiskave zoper Google zaradi nezakonite uporabe vsebin za šolanje umetne inteligence ter predstavitev novega orodja za prijavo kršitev akta o umetni inteligenci.

V tej rubriki poročamo še o začetku javne razprave o digitalni preobrazbi EU, o študiji odbora JURI glede vpliva umetne inteligence na avtorske pravice ter o pripravi smernic za uporabo akta o umetni inteligenci, ki jih pripravlja Urad EU za umetno inteligenco. Obenem izpostavljamo tudi sporočila kulturnih ministrov držav članic EU, ki so poudarili pomen evropske kulture za demokracijo.

Med novicami iz industrije znova prevladujejo teme, povezane z umetno inteligenco. Pišemo o kampanji krovne organizacije CISAC, namenjeni osvetljevanju izzivov umetne inteligence, ter o skoraj soglasni podpori britanske javnosti zaščiti avtorskih pravic pred umetno inteligenco. Opozarjamo tudi na partnerstvo med Disneyjem in OpenAI ter na pravni spor, ki ga Disney hkrati vodi z Googlom. Poleg tega poročamo o pozivu Evropske koalicije za kulturno raznolikost k varovanju evropske kulture pred nepoštenimi praksami digitalnih platform in upravljalcev umetne inteligence.

V nadaljevanju poročamo še o kaznovanju podjetja X, s katerim je EU znova pokazala, da uspešno regulira tehnološki trg. Predstavljamo rezultate raziskave, ki kaže, da lahko spletno piratstvo povečuje obisk kinematografov, vendar predvsem pri svetovnih uspešnicah. Med drugim pišemo tudi o sprejemu končnega besedila konvencije Sveta Evrope o koprodukciji serij, o rasti obiska evropskih kinematografov v lanskem letu ter o podpori Danske tujim produkcijam. Izpostavljamo še, da so javne televizije naročile več kot polovico fikcijskih vsebin v Evropi, da Velika Britanija pripravlja reformo sistema vajeništva v filmski industriji ter da načrtovana združitev med Netflixom in Warner Bros. vzbuja skrb med evropskimi kinematografi.

Tudi v rubriki Pravne zadeve prevladujejo novice, povezane z umetno inteligenco. Pišemo o novi italijanski zakonodaji, ki ureja šolanje umetne inteligence in uporabo avtorsko zaščitenih del. Poročamo tudi o prvi tožbi zoper upravljalca umetne inteligence zaradi nezakonite uporabe avdiovizualnih del. Ob tem raziskave znova potrjujejo osrednji pomen človeškega dela pri ustvarjanju in varovanju kulturne ter umetniške vrednosti, umetna inteligenca pa se vse pogosteje obravnava kot sodelavec, ne nadomestek človeške ustvarjalnosti.

Na koncu poročamo še o prvem primeru, ki ga bo obravnavalo Sodišče EU v zvezi z umetno inteligenco, o pritožbi podjetja OpenAI na sodbo münchenskega deželnega sodišča v zadevi kolektivne organizacije GEMA ter o razširjenih kolektivnih licencah kot eni od možnih rešitev za imetnike pravic v sporih z upravljalci umetne inteligence.

EVROPSKE INSTITUCIJE:

EU si bo prizadevala za izboljšanje delovnih pogojev evropskih kulturnikov in kreativcev

Evropska komisija in Creatives Unite: Evropska komisija je organizirala razpravo o delovnih pogojih umetnikov in kulturnih delavcev, ki je združila predstavnike Evropskega parlamenta, različne organizacije s področja sociale, sindikate in predstavnike evropskega kulturno-kreativnega sektorja, ki so govorili o rešitvah za ključne izzive v sektorju. Dogodek je potrdil zavezanost Komisije k izboljšanju delovnih pogojev, podpori socialnih pravic, pravičnemu plačilu in zaščiti pred škodljivimi praksami, vključno z učinki umetne inteligence. Pomemben izid razprave je bila najava priprave t.i Evropske pogodbe za umetnike, ki naj bi določila smernice in zaveze za poštene in trajnostne delovne pogoje za umetnike po vsej EU. O tem sta poročala tudi portal Creatives Unite in Združenje evropskih organizacij izvajalcev (AEPO-ARTIS). Več o tem tukaj, tukaj in tukaj.

Evropska komisija s poročilom o kulturi in trajnosti

Evropska komisija: Komisija je objavila novo poročilo o kulturi in trajnosti, ki med drugim poudarja pomen kulturno-kreativnega sektorja in njegovega pečata k bolj trajnostnemu svetu ter zmanjšanju ogljičnega odtisa z energijsko učinkovitimi, krožnimi in podnebno prilagoditvenimi ukrepi. Poročilo izpostavlja že obstoječe dobre prakse po Evropi in ponuja priporočila za širjenje teh pristopov ter boljše vključevanje kulture v nacionalne in EU politike za podnebje in trajnost. Več o tem tukaj.

EU dobila partnerstvo za virtualne svetove

Evropska komisija: Evropska komisija je ustanovila Evropsko partnerstvo za virtualne svetove, ki združuje industrijo, raziskovalne organizacije in uporabnike za spodbujanje raziskav, inovacij, standardizacije in razvoja veščin v tehnologijah virtualnih svetov. Komisija si s partnerstvom prizadeva pozicionirati EU kot vodilno globalno središče za tehnologije virtualnih svetov in spodbuditi njihovo širšo rabo v različnih sektorjih, tudi v kreativnem, kar naj bi podpiralo gospodarsko rast, reševanje družbenih izzivov in tehnološko avtonomijo Evrope. Evropska komisija in partnerji bodo za ta namen v prihodnjih petih letih namenili skoraj 400 milijonov evrov. Več o tem tukaj.

Evropska komisija odprla preiskavo zoper Google zaradi nezakonite uporabe vsebin za šolanje umetne inteligence

Evropska komisija in Euroactiv: Evropska komisija je sprožila uradno preiskavo zaradi suma kršitve pravil o konkurenčnosti v primeru podjetja Google. Komisija preučuje, ali je ta ameriška multinacionalka uporabljala zaščitene vsebine spletnih založnikov in videoposnetkov s platforme YouTube za šolanje svojih sistemov umetne inteligence, kar bi lahko omejevalo pošteno konkurenco na trgu digitalnih storitev. Namen preiskave je ugotoviti, če so te prakse v nasprotju s pravili EU o konkurenci in škodujejo konkurentom ali potrošnikom v EU. O tem je poročal tudi Euroactiv. Več o tem tukaj in tukaj.

Evropska komisija z novim orodjem za prijavo kršitev akta o umetni inteligenci

Euroactiv: Evropska komisija je predstavila novo orodje za prijavo domnevnih kršitev akta o umetni inteligenci neposredno Uradu EU za umetno inteligenco, s čimer želi zgodaj odkriti neetične prakse v razvoju in uporabi omenjenih sistemov. Namen orodja, ki je namenjen predvsem t. i. žvižgačem, je spodbujanje skladnosti z novimi pravili za umetno inteligenco ter zaščita temeljnih pravic in javnega zaupanja, čeprav polne pravne zaščite žvižgačev pred povračilnimi ukrepi začnejo veljati šele od avgusta 2026. Več o tem tukaj.

Evropska komisija z javno razpravo o digitalni preobrazbi EU

Evropska komisija: Evropska komisija je deležnike pozvala k javni razpravi o digitalni preobrazbi EU. Komisija želi s tem preveriti, če so cilji t. i. Programa digitalnega desetletja, ki so ga sprejeli leta 2022, še vedno usklajeni s hitro razvijajočim se tehnološkim okoljem. Razprava bo Komisiji v pomoč pri prihodnjem pregledu programa politike, ki usmerja digitalno preobrazbo Evrope. Ta je predviden za prihodnje leto. Več o tem tukaj.

Odbor JURI objavil študijo o vplivu umetne inteligence na avtorske pravice

Evropski parlament in AEPO-ARTIS: Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve (JURI) je objavil študijo z naslovom Gospodarski vidiki avtorskih pravic in umetne inteligence, ki analizira vpliv umetne inteligence na avtorske pravice. Kot med drugim piše v študiji, zaščita spodbuja ustvarjanje novih del, medtem ko neustrezni režimi dostopa do podatkov za šolanje umetne inteligence zmanjšujejo ustvarjanje. Avtorji študije kot optimalen pristop predlagajo sistem zakonsko določenega licenciranja, ki omogoča širok dostop do različnih vsebin, hkrati pa ohranja ustvarjalne spodbude. O tem je poročalo tudi združenje AEPO-ARTIS. Parlament je objavil tudi brošuro z naslovom Ali razvoj umetne inteligence dosega svoje meje. Več o tem tukaj, tukaj in tukaj.

Urad EU za umetno inteligenco pripravlja smernice za uporabo akta o umetni inteligenci

Evropska komisija: Evropski urad za umetno inteligenco pripravlja sklop smernic za zagotovitev jasnih in praktičnih navodil za uporabo akta o umetni inteligenci in druge evropske zakonodaje, povezane z digitalno tehnologijo. Več o tem tukaj.

Kulturni ministri EU poudarili pomen evropske kulture za demokracijo

Svet EU: Kulturni ministri EU so pred dnevi na srečanju poudarili, da kultura in kulturna dediščina krepita demokracijo, kritično razmišljanje in državljansko sodelovanje. Ob tem so pozvali k zaščiti umetniške svobode, dostopa do kulture in večjezičnih vsebin ter k vključevanju kulturnih institucij v krizne načrte. Evropsko komisijo so pozvali, da naj spodbuja vlogo kulture pri krepitvi demokratične odpornosti, tudi prek pobude Kulturni kompas. Več o tem tukaj.

INDUSTRIJA:

CISAC s kampanjo o izzivih, ki jih prinaša umetna inteligenca za svetovne kulturnike in kreativce

CISAC: Svetovno združenje avtorjev in skladateljev (CISAC) je pripravilo posebno kampanjo ozaveščanja o izzivih, ki jih prinaša umetna inteligenca za svetovne kulturnike in kreativce. Več o tem tukaj.

Britanska javnost skoraj soglasno podpira zaščito avtorskih pravic pred umetno inteligenco

Guardian: Večina britanskih državljanov podpira močnejše zakonodajne varovalke na področju avtorskih pravic pri uporabi del za šolanje umetne inteligence. Več kot 95 odstotkov vprašanih se je v posvetovalni anketi britanske vlade zavzelo za ta korak, medtem ko so le trije odstotki podprli predlog, ki je bolj naklonjen upravljalcem umetne inteligence in bi od imetnikov pravic zahteval, da aktivno varujejo svoje pravice oz. da izrecno ne dovoljujejo uporabo svojih del. Kot poroča Guardian, gre za pomembno javno podporo pravicam ustvarjalcev in nadzoru nad uporabo njihovih vsebin. Rezultati so tudi pomemben signal za zakonodajalce pri oblikovanju prihodnjih regulacij na področju umetne inteligence, poudarja časnik. Več o tem tukaj.

Disney podpisal partnerstvo z OpenAI, z Googlom gre v pravni spor

The Walt Disney Company, Fortune in The Verge: Podjetji Walt Disney in OpenAI sta sklenila triletno licenčno pogodbo, po kateri bo sistem umetne inteligence Sora lahko generiral kratke videoposnetke iz Disneyevih blagovnih znamk (Disney, Marvel, Pixar in Star Wars), pri čemer bodo nekateri izbrani videi na voljo tudi na Disney+ . V okviru dogovora bo Disney postal licenčni partner OpenAI, poleg tega pa bodo v Disneyu uporabljali sisteme podjetja OpenAI, družba pa bo vstopila tudi v lastništvo omenjenega upravljalca umetne inteligence. O tem je poročal tudi Fortune. The Verge pa poroča o opozorilu, ki ga je Disney poslal Googlu, v katerem ga poziva, da preneha s kopiranjem in uporabo zaščitenih avtorskih del za šolanje svojih sistemov umetne inteligence. Disney Google obtožuje, da brez dovoljenja uporablja njihove blagovne znamke za šolanje svojih sistemov, kar pomeni kršitev avtorskih pravic. Disney tudi trdi, da se Google ni zmenil za njihova opozorila, zato zahteva takojšnje prenehanje kopiranja, prikazovanja in distribucije takšnih vsebin ter uvedbo varovalnih tehnologij. Več o tem tukaj in tukaj  in tukaj. 

Evropska koalicija za kulturno raznolikost poziva k varovanju evropske kulture pred nepoštenimi praksami digitalnih platform in upravljalcev umetne inteligence

ECCD: Evropske koalicije za kulturno raznolikost (ECCD) pozivajo EU k nujnim ukrepom za zaščito kulturne raznolikosti v digitalni dobi in dobi hitrega razvoja umetne inteligence, saj nove tehnologije in globalne platforme, ki ne upoštevajo pravil, ogrožajo evropski ustvarjalni ekosistem. ECCD so v sporočilu za javnost poudarile potrebo po regulaciji digitalnih platform, uzakonitvi pravičnega nadomestila za uporabo del, tako s strani platform kot upravljalcev umetne inteligence. Koalicija je evropske odločevalce tudi pozvala  k večji finančni podpori evropski kulturi. Več o tem tukaj.

EU s kaznovanjem podjetja X pokazala, da še vedno uspešno regulira tehnološki trg

The Parliament:  Komentar z naslovom Kaznovanje podjetja X s strani EU kaže, da imajo evropska pravila za tehnologijo še vedno zobe, v katerem avtor piše o globi, ki jo je EU naložila podjetju X, ker je ta kršila akt o digitalnih storitvah. Komisija je pred tedni ugotovila, da je platforma X (nekdanji Twitter) kršila obveznosti glede preglednosti, ki jih mora izpolnjevati kot zelo velika spletna platforma. Ocenila je, da je zasnova t. i. modre kljukice na platformi zavajajoča, potem ko je bila spremenjena iz orodja za preverjanje identitete v plačljivo funkcijo. Več o tem tukaj.

Spletno piratstvo lahko tudi povečuje obisk v kinematografih

Torrent Freak:  Spletno piratstvo filmov v nekaterih primerih celo povečuje obisk kinematografov in prihodke upravljalcev kinodvoran, saj kakovostne piratske kopije filmskih uspešnic povečajo zanimanje občinstva in obisk kinodvoran, kaže raziskava univerz San Jose in Monash. Raziskovalci so analizirali večletne podatke o prihodkih filmov in nalaganjih s piratskih strani, pri čemer se je pozitiven učinek pojavil predvsem pri komercialno zalo uspešnih filmih, medtem ko v zgodbe usmerjeni filmi tega učinka niso imeli ali so imeli nasproten trend. To pomeni, da piratske kopije lahko delujejo tudi kot nekakšno neformalno oglaševanje, predvsem za globalne filmske uspešnice, saj gledalci, ki najprej vidijo piratsko verzijo, pogosto šele nato obiščejo kino. Več o tem tukaj.

Svet Evrope sprejel končni tekst konvencije o koprodukciji serij

Cineuropa: Svet Evrope je uradno sprejel končni tekst konvencije o neodvisni koprodukciji serij. Odločitev predstavlja pomemben korak za evropsko avdiovizualno industrijo, kjer so serije postale prevladujoč format tako po gledanosti kot po investicijah. Konvencija omogoča lažje in bolj urejeno mednarodno sodelovanje pri produkciji serij. Več o tem tukaj.

Evropski kinematografi lani privabili več gledalcev kot predlani, še vedno pa so številke pod pred pandemijo covid-19

Evropski avdiovizualni observatorij: Evropski kinematografi so lani prodali 311 milijonov vstopnic, kar je za 24 odstotkov več kot predlani. Kljub temu pa je to še vedno 16 odstotkov manj kot v predpandemičnem letu 2019, kaže raziskava observatorija. Več o tem tukaj. 

Danska bo finančno podprla tuje produkcije

Nordisk Film & TV Fond: Danski parlament je podprl predlog vlade o sofinanciranju tujih produkcij na Danskem. Danska bo za to namenila 17 milijonov evrov, tuje produkcije pa bodo upravičene do 25 odstotnega povračila produkcijskih stroškov. Do sredstev bodo upravičeni igrani filmi, ki imajo skupen proračun v višini vsaj vsaj 3,35 milijona evrov, dokumentarni filmi s proračunom vsaj 536.000 evrov, animacije pa s proračunom, ki bo večji od 117.000 evrov. TV serije, ki želijo dobiti subvencije, morajo imeti minimalni proračun 20.000 EUR na minuto in skupni proračun vsaj dva milijona evrov. Več o tem tukaj.

Javne televizije lani naročile več kot polovico fikcijskih vsebin v Evropi

Evropski avdiovizualni observatorij: Observatorij je pripravil tudi poročilo o lanski produkciji avdiovizualne fikcije v Evropi, ki kaže, da so javne televizije lani naročile več kot polovico vseh fikcijskih naslovov (56 odstotkov) v Evropi. Sledijo zasebne televizijske hiše (30 odstotkov) in globalni pretočni ponudniki (14 odstotkov). Le devet odstotkov vseh naslovov je bilo koprodukcij, ki so bile skoraj izključno visoko kakovostne serije. Več o tem tukaj.

Velika Britanija bo reformirala sistem vajeništva v filmski industriji

ScreenDaily: Britanska vlada je potrdila reforme sistema vajeništva v filmski industriji, ki vključujejo nov model  t. i. flexi‑job vajeništva. Ta bo med drugim malim in srednjim podjetjem v filmski industriji olajšal, da zaposlijo vajence ter se izognejo administrativnim oviram. Poleg tega bo država zvišala finančne spodbude za zaposlitev vajencev, s čimer bo pomagala pri pridobivanju in usposabljanju nove talentirane delovne sile v hitro rastočem ustvarjalnem sektorju. Več o tem tukaj.

Združitev Netflixa in Warner Brosa bi lahko negativno vplivala na evropske kinematografe

ScreenDaily in Truth on the Market: Evropsko združenje kinodvoran (UNIC) je opozorilo, da bi lahko združitev Netflixa in Warner Brosa povzročila manj filmskih produkcij za kina in kratke oz. neobstoječe ekskluzivne kinopremiere. To bi zmanjšalo prihodke kinematografov, kar bi vodilo do številnih zaprtij in izgub delovnih mest v kinematografih po Evropi. UNIC zato poziva regulatorje, da pri odobritvi  združitve oz. prevzema Warner Brosa s strani Netflixa upoštevajo kulturne in konkurenčne posledice za evropski sektor kinematografov. O združevanju Netflixa in Warner Bros je poročal tudi portal Truth on the Market. Več o tem tukaj in tukaj.

PRAVNE ZADEVE:

Italija predpisala pravila za šolanje umetne inteligence in zahteva dovoljenja

Kluwer Copyright Blog: Blog je pripravil povzetek novega italijanskega zakona o umetni inteligenci. Kot poudarjajo, nova zakonodaja predpisuje, da so avtorske pravice zaščitene le za dela, ki izvirajo iz človeškega ustvarjalnega napora, tudi če so pri nastajanju uporabili umetno inteligenco. Zakon upravljalcem sistemov umetne inteligence omogoča uporabo del za tekstovno in podatkovno rudarjenje (TDM), vendar le pod pogojem, da so dostopna zakonito in le raziskovalne ali znanstvene namene. Zakonodajalec pa po mnenju kritikov ni jasno začrtal mej, ki določajo minimalni obseg človeškega prispevka v določenem delu, kar odpira vprašanja o tem, kdaj se vsebine, generirane s pomočjo umetne inteligence, štejejo za dovolj človeške, da se jih lahko avtorsko zaščiti. Več o tem tukaj. 

V Italiji padla prva tožba zoper upravljalca umetne inteligence

Capitalist: Italijanski medijski hiši RTI (Mediaset) in Medusa Film sta vložili prvo tožbo proti upravljalcu umetne inteligence zaradi kršitve avtorskih pravic v Italiji. RTI in Medusa Film tožita ameriško podjetje Perplexity AI, ker naj bi to brez dovoljenja uporabilo njune avtorsko zaščitene avdiovizualne vsebine za šolanje svojih modelov. Italijanski podjetji v tožbi zahtevata, da sodišče ugotovi nezakonitost takšnega ravnanja, prepove nadaljnjo uporabo vsebin in naloži odškodnino. Več o tem tukaj.

Človeški prispevek v središču ustvarjanja in varovanja vrednosti del

Kluwer Copyright Blog: Komentar o vplivu umetne inteligence na ustvarjalno industrijo. Kot ugotavlja avtor, so tudi na Mednarodnem knjižnem sejmu v Panami razpravljali o vplivu umetne inteligence na avtorske pravice in prihodnost ustvarjalnosti. Poudarili so, da umetna inteligenca omogoča hitrejšo in bolj raznoliko produkcijo vsebin, a hkrati odpira vprašanja glede lastništva in zaščite avtorskih del. Razprava je vključevala potrebe po jasnih pravnih okvirih, ki bi uravnotežili inovacije z zaščito ustvarjalcev. Udeleženci so se strinjali, da je nujno zagotoviti, da človeški prispevek ostane osrednji pri ustvarjanju. Le tako se bo ohranila kulturna in umetniška vrednost posameznih del. Več o tem tukaj.

Umetna inteligenca je lahko le sodelavec človeški ustvarjalnosti

The IPKat: Blog je pripravil recenzijo knjige z naslovom Vzpon generativne umetne inteligence v video umetnosti in vizualni kulturi, v katerem avtor raziskuje uporabo generativne umetne inteligence v video produkciji ter poudarja, da umetna inteligenca deluje kot sodelavec človeške ustvarjalnosti, ne pa kot njen nadomestek. Avtor opisuje tudi zgodovinski razvoj kreativnih strojev, empirične raziskave in praktična navodila za sodelovanje ljudi in umetne inteligence pri ustvarjanju filmov, pri čemer je človeški prispevek ključen za avtorske pravice. Več o tem tukaj.

Sodišče EU bo obravnavalo prvi primer tožbe zoper upravljalca umetne inteligence

SpringerNature Link: Komentar z naslovom Generativna umetna inteligenca in obseg avtorskega prava EU, analiza v luči predložitve zadeve Like Company proti Google, v kateri avtorja analizirata pravne izzive uporabe generativne umetne inteligence v kontekstu avtorskega prava EU na primeru tožbe podjetja Like proti Google pred Sodiščem EU. Gre za prvi tovrstni primer, kjer je bilo vprašanje uporabe del s strani umetne inteligence postavljeno Sodišču EU. To o primeru še ni odločilo. Avtorja ugotavljata, da je posebej zaskrbljujoče, ko umetna inteligenca reproducira zaščiteno vsebino ali deluje kot zamenjava za originalna dela, s čimer lahko ogrozi normalno uporabo teh del in skladnost s pravili o izjemah. Članek tudi izpodbija trditve, da bi lahko TDM izjema avtomatično veljala za šolanje komercialnih sistemov umetne inteligence. Več o tem tukaj.

OpenAI se bo pritožil na sodbo v zadevi GEMA

AI Fray: Upravljalec umetne inteligence OpenAI je napovedal pritožbo zoper sodbo nemškega okrajnega sodišča v Münchnu v primeru, ki ga je sprožila nemška kolektivna organizacija za glasbene pravice GEMA. Sodišče je pred tedni sprejelo prelomno odločitev za zaščito avtorskih pravic v Evropi, ko je postopku potrdilo, da uporaba avtorskih del za učenje in obratovanje sistemov umetne inteligence brez dovoljenja imetnikov pravic predstavlja kršitev avtorskega prava. Več o tem tukaj.

Razširjene kolektivne licence kot možna rešitev

SSRN: Članek z naslovom Razširjene kolektivne licence so rešitev za spore glede avtorskih pravic z upravljalci umetne inteligence, v katerem se avtor ukvarja z vprašanjem, kako trajnostno urediti odnose med imetniki avtorskih pravic in tehnološkimi podjetji, da bi zagotovili pravni dostop do kakovostnih gradiv za šolanje umetne inteligence. Tradicionalni pristopi, npr. neposredna licenciranja in izjeme oziroma omejitve avtorskih pravic, se pogosto izkažejo kot nezadostni zaradi visokih transakcijskih stroškov ali tveganj za ustvarjalce in kakovost gradiv, kar ustvarja trajen konflikt med imetniki pravic in upravljalci umetne inteligence. Avtor zato predlaga razširjene kolektivne licence kot dopolnilo, ki lahko zapolni vrzeli obstoječih sistemov in poveča pravno predvidljivost. Več o tem tukaj.

ČLANSKI KOTIČEK SAA:

Izbor zanimivih novic s spletnih strani evropskih kolektivnih organizacij, med katerimi je znova tudi ena od AIPA, in sicer AIPA v Skopju: Za avtorje, pravičnost in evropske standarde.

NAPOVED DOGODKOV:

Evropski avdiovizualni observatorij bo 5. februarja v Bruslju pripravlja konferenco z naslovom Jurisdikcija evropskih avdiovizualnih storitev – orientacija v spreminjajočem se pravnem in tržnem okolju. Več o tem tukaj.

Foto: Pixabay