Evropske krovne organizacije kulturnikov in kreativcev so na evropske odločevalce naslovile odprto pismo, v katerem jih pozivajo k smiselni implementaciji akta o umetni inteligenci. Izpostavljajo, da razvijalci umetne inteligence č za učenje teh sistemov brez dovoljenja na veliko uporabljajo avtorsko zaščitena dela, s čimer izigravajo obstoječo evropsko zakonodajo, ob tem pa kujejo visoke dobičke. V AIPA podpiramo poziv in poudarjamo, da področje nujno potrebuje ustrezno regulacijo

"Države EU imajo z implementacijo akta o umetni inteligenci edinstveno priložnost, da te nepoštene prakse ustavijo. Vendar se bo to zgodilo le, če bo akt predvideval tudi pravno zavezujoče določbe, ki bodo ponudnike umetne inteligence prisilile k spoštovanju evropske zakonodaje. Tudi na področju avtorskih pravic," so zapisali..

Kot poudarjajo, mora akt na eni strani zagotoviti obveznosti poročanja o uporabi del in s tem povezano pravično nadomestilo za uporabo, na drugi strani pa učinkovito preprečevati nezakonito uporabo. To ni pomembno le zaradi varovanja evropske kulture in kreativnosti, ampak tudi za to, da bodo lahko sistemi umetne inteligence svojim uporabnikom ponudili kakovostne, raznolike in zanesljive vsebine.

S krepitvijo zakonodaje do uspešnega razvoja panoge

Organizacije, med katerimi so AEPO-ARTIS, CEPI, CEPIC, ECSA, EFJ, EMMA, ENPA, EPC, Eurocinema, EVA, FEP, FERA, FIAPF, GESAC, IAO, ICMP, IFPI, IFRRO, Impala, IMPF, IVF, News Media Europe, SAA in STM, so v pismu tudi poudarile, da podpirajo predlagane standarde evropskih institucij na področju umetne inteligence. "Z njimi bomo zagotovili, da se bo evropski kulturno-kreativni sektor lahko uspešno razvijal. Predpogoj pa je, da so  zavezujoči za ponudnike sistemov umetne inteligence. Le tako bo možno zagotoviti pravičen in enakopraven trg, kjer bo umetna inteligenca tudi varovala in krepila evropski kulturno-kreativni sektor," so zapisali.

AIPA podpira krovne organizacije

V AIPA podpiramo poziv krovnih organizacij evropskim odločevalcem. Številne študije, med njimi tudi Avtorske pravice in učenje generativne umetne inteligence – tehnološke in pravne osnove, namreč kažejo, da upravljalci umetne inteligence pri učenju teh sistemov kršijo zakonodaje držav članic EU in evropsko zakonodajo. Direktor AIPA Gregor Štibernik je ob tem znova izpostavil, da je umetna inteligenca najhitreje se razvijajoča tehnologijo v zadnjih desetletjih. Ta razvoj pa vpliva tudi na avdiovizualni sektor.  "Zato v AIPA podpiramo napore vseh za ureditev tega področja, tudi po sprejemu akta o umetni inteligenci, pri pripravi katerega smo v okviru krovnih združenj aktivno sodelovali," je dejal.

Prizadevati si moramo za transparentnost in jasna pravila igre

"Kot smo večkrat poudarili, je za razvoj panoge treba nujno postaviti jasna pravila igre, saj se nam bo v nasprotnem primeru ponovila zgodba s pretočnimi platformami. Te v večini držav (še vedno) uporabljajo dela ustvarjalcev, njim pa za uporabo ne plačujejo nič. To se dogaja že vrsto let. Zato je glavna naloga odločevalcev, da pripravijo zakonodajo, ki bo kos hitremu razvoju tehnologije. Predvsem pa mora imeti zobe, ne biti le mrtva črka na papirju," poudarja Štibernik.

Nadomestila za uporabo del so nujna

Kot je pojasnil, EU z aktom o umetni inteligenci od razvijalcev teh sistemov zahteva transparentnost pri uporabi. Vendar samo sprejetje ustvarjalcem ne prinaša nikakršnih ekonomskih pravic, saj bodo ustvarjalci po letu 2027 dobili zgolj informacijo o tem, da je bila njihova zaščitena vsebina uporabljena. "Zato bo nujno storiti tudi naslednje korake v smeri, da bodo tudi ustvarjalci prejeli plačilo za uporabo njihovih del, če jim že zakonodaja odvzema učinkovito možnost, da takšno eksploatacijo sploh dovolijo. Za omenjeno si prizadevamo vsi, ki želimo, da se panoga razvija in še naprej dobro deluje," je izpostavil.