Italijanski senat je pred dnevi potrdil zakon, ki uvaja kazenske sankcije za deljenje fotografij in videoposnetkov, ustvarjenih z umetno inteligenco, brez privolitve oseb, ki so na njih prikazane. Za takšno ravnanje je predvidena zaporna kazen od enega do petih let. Zakon hkrati bolje ščiti avtorske pravice pred nezakonito uporabo vsebin, ki jih upravljalci umetne inteligence uporabljajo za šolanje svojih sistemov. V AIPA sprejem zakona pozdravljamo in upamo, da bo področje čim prej urejeno tudi pri nas.

Italija je z novo zakonodajo omejila izjemo za rudarjenje podatkov in besedil (TDM) le na vsebine, ki niso zaščitene z avtorskimi pravicami ali za znanstvene raziskave. Zakon tudi jasno ločuje človeško ustvarjalnost od del, ki jih ustvarja umetna inteligenca. Dela, ki nastanejo izključno z uporabo umetne inteligence, ne bo možno zaščititi. Dela, ki vključujejo večji delež človeške ustvarjalnosti, pa bodo lahko avtorsko zaščitena, predpisuje nova zakonodaja.

Italija prva usklajena z aktom o umetni inteligenci

Italija je s tem postala prva članica EU, ki je svoj nacionalni pravni okvir uskladila z aktom EU o umetni inteligenci. Kot je po poročanju britanskega časnika The Guardian dejal državni sekretar na ministrstvu za digitalno preobrazbo Alessio Butti: »Zakon vrača inovacije v okvir javnega interesa in usmerja umetno inteligenco k rasti, pravicam ter popolni zaščiti državljanov. Za nadzor izvajanja pa bosta pooblaščeni nacionalni agenciji za digitalnost in kibernetsko varnost,« je napovedal.

Zakonodaja predvideva sofinanciranje razvoja umetne inteligence

Vlada je v zakon vključila tudi finančno podporo podjetjem, ki razvijajo umetno inteligenco. Državni sklad tveganega kapitala bo namreč podjetjem, ki delujejo na področju umetne inteligence, kibernetske varnosti in telekomunikacij, zagotovil milijardo evrov. Vlada to poudarja kot dosežek, kritiki pa opozarjajo, da je znesek prenizek v primerjavi z ameriškimi ali kitajskimi naložbami. Zato številni pozivajo k rešitvam na EU ravni, s čimer bi prišli do višjih zneskov oz. primerljivih s tistimi, ki jih za naložbe v umetno inteligenco namenjata omenjeni državi.

Hitro sprejemanje zakonodaje sprožili globoki ponaredki

Italija je omenjeno zakonodajo sprejela v dobrem letu, zakonodajalci pa so odločneje ukrepali po vrsti objav globokih ponaredkov (deep fakes), ki so vključevali pornografske videoposnetke, ustvarjene z umetno inteligenco. Žrtve so bile večinoma ženske, med njimi tudi javne osebnosti. Spomladi je v javnosti odmevala objava lažnih posnetkov, v katerih je bil na telesa pornografskih igralk kopiran obraz italijanske premierke Giorgie Meloni. Ta je vložila tožbo, v kateri od snovalcev teh vsebin zahteva odškodnino, ki naj bi jo v primeru uspeha na sodišču namenila žrtvam nasilja.

Z regulacijo tudi do manj nasilja nad ranljivimi

Regulacijo so pozdravili številni, saj med drugim predvideva tudi določbe, da morajo otroci, mlajši od 14 let, za dostop do sistemov umetne inteligence pridobiti soglasje staršev. Prav tako omejitev globokih ponaredkov zmanjšuje možnost spletnega nasilja nad ženskami. Z razvojem umetne inteligence se je po podatkih italijanske vlade število lažnih pornografskih vsebin močno povečalo, saj se je število prijavljenih primerov povečalo za 500 odstotkov, v 99 odstotkih primerov pa so bile žrtve ženske.

Slovenska vlada sprejela zakonodajo za uskladitev z aktom o umetni inteligenci

Slovenska vlada je konec avgusta sprejela predlog zakona o izvajanju evropske uredbe in akta o umetni inteligenci. Cilj predlaganega zakona je prilagoditev nacionalne zakonodaje določbam omenjenega akta oziroma določitev pristojnih organov za izvajanje nadzora nad pravili iz akta ter določitev prekrškov in kazni. Predlog zakona tako med drugim določa nadzorne organe, njihove pristojnosti in pristojni organ za vzpostavitev regulativnih peskovnikov za varno testiranje novih rešitev na področju umetne inteligence. Predlog uvaja tudi možnost imenovanja komisarja za etiko umetne inteligence, s čimer Slovenija sledi evropskim smernicam, so sporočili.

AIPA podpira regulacijo umetne inteligence

»Italijanska zakonodaja o umetni inteligenci predstavlja pomemben korak naprej pri zaščiti družbe, pa tudi avtorskih pravic ustvarjalcev. Jasna ločitev med človekovo ustvarjalnostjo in delom umetne inteligence ter omejitev uporabe zaščitenih vsebin za TDM zagotavljata, da bodo avtorske pravice ostale zaščitene,« je poudaril direktor AIPA Gregor Štibernik.

Ob tem je izpostavil, da bi morala Slovenija slediti italijanskemu pristopu in oblikovati okvir, ki bo ščitil pravice ustvarjalcev, hkrati pa spodbujal odgovorno in transparentno uporabo umetne inteligence v ustvarjalnem sektorju. »AIPA lahko s svojimi partnerji v Sloveniji in tujini pri tem aktivno sodeluje, saj si želimo zakonodajo, ki bo zagotavljala pravično in etično ravnanje z AV deli ter omogočala ustvarjalcem, da ohranijo nadzor nad svojimi deli, tudi na način, da za njihovo uporabo dobijo primerno nadomestilo,« je dodal Štibernik.

»Naša naloga je spremljati implementacijo zakonodaje, svetovati članom in spodbujati dobre prakse, ki združujejo inovacije z zaščito avtorskih pravic. Verjamemo, da lahko s sodelovanjem vseh deležnikov ustvarimo okolje, kjer bo umetna inteligenca služila kot orodje za kreativnost, ne pa ogrožala pravic ustvarjalcev,« je zaključil direktor AIPA.