Države članice EU so danes v okviru Sveta EU dokončno prižgale zeleno luč Direktivi o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, pri čemer je Direktivo podprlo 19 držav EU, šest jih je bilo proti (Italija, Finska, Švedska, Luksemburg, Nizozemska in Poljska), tri pa so se glasovanja vzdržale. Med njimi so Slovenija, Estonija in Belgija. Države članice imajo zdaj dve leti časa, da Direktivo prenesejo v nacionalne zakonodaje.

"Z današnjim dogovorom je avtorsko pravo stopilo v korak z digitalno dobo. Evropa bo zdaj imela jasno zakonodajo, ki predvideva pravično nadomestilo za ustvarjalce, močne pravice za uporabnike in odgovornost spletnih platform", je dejal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Poudaril je, da je sprejem Direktive "zadnji del sestavljanke na področju enotnega digitalnega trga v EU".

Podporo odločitvi držav članic je v imenu Romunije, ki trenutno predseduje EU, izrekel tudi romunski minister za kulturo Valero Daniel Breaz. Kot je dejal, "Direktiva prinaša številne priložnosti za evropski kreativni sektor". Ta bo lahko zdaj še več ustvarjal, s tem spodbujal kulturno raznolikost in evropsko kulturo nasploh, je poudaril. Spomnil je, da je EU šla v sprejem Direktive ravno zaradi evropskih kreativnih industrij. Evropska komisija je Direktivo predlagala leta 2016, po dveh letih in pol usklajevanj in dopolnjevanj (v okviru različnih institucij znotraj Evropskega parlamenta) je trialog (Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija) februarja letos dosegel politično soglasje glede Direktive. Evropski poslanci so nato Direktivo potrdili 26. marca.

V AIPA pozdravljamo odločitev Sveta EU, saj je s tem končno odprta pot k implementaciji Direktive v nacionalne zakonodaje. Žal pa nam je, da se Slovenija ni pridružila večini evropskih držav in Direktivo podprla. Menimo, da morajo biti ustvarjalci pošteno plačani za svoje delo, saj je to osnova za nadaljnje ustvarjanje, česar se v Sloveniji (pre)dobro zavedamo.

Slovenski avdiovizualni avtorji so (še vedno) v zelo slabem in podrejenem položaju, saj so po zakonu edina skupina avtorjev, za katere se pavšalno predvideva, da so svoje pravice prenesli na pravno osebo. Naloga dokazovanja imetništva pravic pa je na njih in ne na tistih, ki so pravico pridobili pozneje. Nova zakonodaja bo to spremenila, in sicer na bolje, tako da bi se pravice avdiovizualnih avtorjev izenačile npr. s pravicami glasbenikov. Zato pozivamo državne institucije, da pri prenosu Direktive dajo posebno pozornost avdiovizualnim avtorjem in njihovim pravicam. Te so bile doslej zaradi zastarele zakonodaje zelo majhne.

Direktor AIPA Gregor Štibernik je pristojne državne organe, z Uradom za intelektualno lastnino RS na čelu, pozval k sodelovanju z avtorskimi organizacijami pri prenosu Direktive. "Le s sodelovanjem in s skupnimi močmi lahko spremenimo Slovenijo v ustvarjalcem prijazno okolje", je dejal. Poudaril je, da so avdiovizualni ustvarjalci za to dobro pripravljeni, saj že desetletje opozarjajo na sistemske anomalije v Sloveniji in imajo predloge rešitev že spisane.