V prvih avgustovskih novicah pišemo, da so začela veljati nova pravila glede transparentnosti na področju umetne inteligence. Evropska komisija je začela zbirati predloge za strategijo uporabe umetne inteligence v kulturno-kreativnem sektorju. Ob tem je izdala vodnik o intelektualni lastnini in umetni inteligenci ter zbornik o ključnih vprašanjih, povezanih z avtorskimi pravicami in umetno inteligenco. Evropski avdiovizualni observatorij medtem preučuje problematiko nepooblaščene uporabe avtorsko zaščitenih del za učenje umetne inteligence. Voditelji držav EU naj bi se do konca leta celovito lotili vprašanja umetne inteligence, francosko ministrstvo za kulturo pa je poudarilo, da je človeška ustvarjalnost ključna za registracijo avtorskih pravic.

Med novicami iz industrije poročamo, da je združenje AEPO-ARTIS pozvalo k boljši zaščiti evropskih ustvarjalcev v digitalni dobi. Evropske filmske ustvarjalke pozivajo k večji uravnoteženosti med spoloma v panogi, francoski filmski center pa bo zmanjšal financiranje produkcij, ki ne dosegajo ciljev glede enakosti spolov. Pobuda Culture Action Europe je pripravila predloge za delovni načrt EU za kulturo za obdobje 2027–2030. Evropski kulturniki in ustvarjalci podpirajo tudi ukrepe za spodbujanje gospodarstva, ki bi pripomogli k trajnostnemu razvoju kulture v Evropi.

Preberete lahko tudi, da se večina uporabnikov pretočnih platform pritožuje nad naraščanjem cen teh storitev. Evropska komisija je pogojno odobrila Paramountov prevzem družbe Warner Bros. Discovery, ki je deležen številnih kritik. Canal+ bo v francosko in evropsko kinematografijo v petih letih vložil skoraj milijardo evrov, Madžarska pa ponovno odpira sistem filmskih spodbud. Poljska bo po 15 letih posodobila sistem nadomestil za privatno kopiranje. Britanske in irske igralske šole odpirajo podružnice v ZDA, direktorica francoske javne televizije svari pred vzponom skrajne desnice, fizični nosilci pa postajajo vse pomembnejši za ohranjanje kulturne dediščine.

Novice iz industrije zaključujemo s temami, povezanimi z izzivi, ki jih razvoj umetne inteligence prinaša ustvarjalcem. Pišemo, da je odgovor Evropskega parlamenta na skrbi glede umetne inteligence še več umetne inteligence ter da vse več hollywoodskih filmov nastaja z njeno pomočjo. Ameriški razvijalec umetne inteligence Anthropic pa želi omejiti kitajske konkurente.

Med pravnimi zadevami pišemo, da je Sodišče EU potrdilo pomen geoblokiranja pri varstvu avtorskih pravic na spletu. Industrija poziva ameriško vrhovno sodišče k ponovni preučitvi sporne odločitve o mednarodnem dosegu avtorskih pravic, medtem ko bi lahko gradbeni predpis odločil primer avtorskih pravic. Izšla je tudi odmevna knjiga o tem, kdo v digitalnem gospodarstvu ustvarja vrednost in kako se ta deli. Netflix bo moral v Italiji izpolniti vse obveznosti, ki jih je določil regulator, sodišče v Münchnu pa je upravljavcu umetne inteligence prepovedalo nepooblaščeno uporabo avtorsko zaščitenih vsebin. Združeno kraljestvo razmišlja o posodobitvi orodij za prenos podatkov, koncept zakonitega dostopa in njegove posledice pa sprožajo vse več razprav. Apple in ChatGPT sta se medtem zapletla v tožbo zaradi domnevne kraje poslovnih skrivnosti.

EVROPSKE INSTITUCIJE

Začela veljati nova pravila o transparentnosti umetne inteligence

Evropska komisija in Authors' Rights Initiative: Z 2. avgustom so začele veljati določbe člena akta o umetni inteligenci s področja transparentnosti. Ponudniki bodo po novem morali uporabnike obvestiti, kadar ti neposredno komunicirajo z umetno inteligenco ter zagotoviti strojno berljivo označevanje vsebin, ustvarjenih ali spremenjenih z umetno inteligenco, medtem ko bodo morali uporabniki oziroma izvajalci sistemov jasno označiti globoke ponaredke in z umetno inteligenco ustvarjena besedila o vprašanjih javnega interesa. Komisija je objavila tudi smernice za praktično izvajanje teh obveznosti, za njihovo kršitev pa so predvidene globe do 15 milijonov evrov oziroma do tri odstotke svetovnega letnega prometa podjetja. O tem je poročala tudi pobuda Authors' Rights Initiative. Več o tem tukaj in tukaj.

Evropska komisija zbira predloge k strategiji uporabe umetne inteligence v kulturno-kreativnem sektorju, ob tem je izdala tudi vodnik o intelektualni lastnini in umetni inteligenci

Evropska komisija: Komisija pripravlja posebno strategijo za uporabo umetne inteligence v kulturno-kreativnem sektorju ter želi z javno razpravo zbrati mnenja in pripombe ustvarjalcev, kulturnih organizacij, podjetij, raziskovalcev in drugih deležnikov. Namen je preučiti, kako lahko umetna inteligenca spodbuja inovacije in konkurenčnost kulturnega sektorja, hkrati pa spoštuje avtorske pravice, vključno z licenciranjem in pravičnim nadomestilom. Javna razprava naj bi pomagala oblikovati prihodnje ukrepe EU. Rok za oddajo pripomb je 11. september.  Komisija je pripravila tudi vodnik o odnosu med avtorskimi pravicami in umetno inteligenco. Več o tem tukaj in tukaj.

Voditelji držav EU naj bi se do konca leta končno celovito lotili vprašanja umetne inteligence

Politico: Voditelji držav članic EU naj bi po informacijah v prihodnjih mesecih na vrhu prvič opravili posebno razpravo, namenjeno umetni inteligenci. Umetna inteligenca je bila doslej večinoma obravnavana kot vprašanje digitalne regulacije, vendar zaradi hitrega razvoja naprednih modelov, njihovega vse večjega vpliva na gospodarstvo, kibernetsko varnost in geopolitično konkurenco postaja vprašanje strateške in varnostne politike. Predsednik Evropskega sveta António Costa zato želi vprašanje umetne inteligence uvrstiti na najvišjo politično raven. Razprava naj bi se osredotočila na konkurenčnost, varnost, inovacije in evropsko tehnološko suverenost, v ozadju pa je tudi vse močnejša konkurenca ZDA in Kitajske.  Več o tem tukaj.

Tudi Evropski avdiovizualni observatorij preučuje problematiko nepooblaščene uporabe avtorsko zaščitenih del za šolanje umetne inteligence

Council of Europe: Evropski avdiovizualni observatorij je objavil novo poročilo Avtorske pravice in šolanje umetne inteligence, ki podrobno analizira, kako se evropsko avtorsko pravo sooča z (ne)zakonito uporabo avtorskih del za šolanje sistemov umetne inteligence. Poročilo obravnava predvsem vlogo izjem za besedilno in podatkovno rudarjenje (TDM), mehanizme za pritožbe imetnikov pravic, obveznosti glede transparentnosti ter razlike med evropskimi, britanskimi in drugimi nacionalnimi pristopi. Posebej obravnava tudi vprašanje avtorskih pravic pri samem procesu šolanja sistemov umetne inteligence, pravni pomen uporabniških pozivov (promptov) ter razmerje med upravljalci umetne inteligence in njihovimi uporabniki. Poročilo kot pomembna odprta vprašanja izpostavlja negotovosti glede obsega izjem TDM, licenciranja in odgovornosti za uporabo avtorskih vsebin. Poročilo tudi poudarja potrebo po večji transparentnosti in jasnejšem ravnotežju med dostopom sistemov umetne inteligence do podatkov ter zaščito imetnikov pravic. Drugi del poročila, ki bo obravnaval avtorskopravno zaščito rezultatov, ustvarjenih z umetno inteligenco, je napovedan za drugo polovico leta 2026. Več o tem tukaj.

Irski parlament podprl irske ustvarjalce v njihovem boju z umetno inteligenco

Dáil Éireann: Irski parlament je podprl predlog za okrepitev zaščite irskih ustvarjalcev in njihovih del pred umetno inteligenco, poroča časnik Dáil Éireann. Parlamentarci so prižgali zeleno luč predlogu, ki bo omejil nedovoljeno uporabo del za šolanje umetne inteligence, uvedel obvezno licenciranje in prinesel pravično nadomestilo. V okviru razprave je bilo izpostavljeno tudi vprašanje zaščite osebnosti, odgovornosti upravljalcev umetne inteligence ter možnosti ustvarjalcev, da nasprotujejo uporabi svojih del za šolanje umetne inteligence. Več o tem tukaj.

Francosko kulturno ministrstvo: Človeška ustvarjalnost je ključna za registracijo avtorskih pravic

Francosko ministrstvo za kulturo: Ministrstvo je naročilo poročilo, ki obravnava pravni status del, ustvarjenih s pomočjo umetne inteligence. Kot je bilo ugotovljeno, za tovrstna dela ni potrebno vzpostaviti posebnega sistema avtorskega prava. Ključno naj bi ostalo vprašanje človeške ustvarjalnosti. Če človek pomembno usmerja proces in je njegov ustvarjalni prispevek prepoznaven v končnem delu, je lahko takšno delo avtorsko zaščiteno, popolnoma sintetične vsebine brez zadostnega človeškega ustvarjalnega prispevka pa praviloma ne bi smele biti deležne zaščite. Poročilo se dotika tudi vprašanj posnemanja slogov, reprodukcije zaščitenih elementov in dokazovanja človeškega ustvarjalnega prispevka. Več o tem tukaj

INDUSTRIJA

AEPO-ARTIS poziva k močnejši zaščiti evropskih ustvarjalcev v času digitalne dobe

AEPO-ARTIS: Evropsko združenje organizacij izvajalcev (AEPO-ARTIS) je ob začetku irskega predsedovanja Svetu EU pozvalo k močnejši zaščiti evropskih ustvarjalcev (tudi avdiovizualnih), pri čemer je posebej poudarilo, da cilji direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu glede pravičnega nadomestila in izboljšanja pogajalskega položaja izvajalcev tudi po sedmih letih niso bili doseženi. Številne pravice, tudi do npr. transparentnosti in prilagoditve pogodb, se v praksi redko uporabljajo, predvsem zato, ker si številni izvajalci zaradi svojega šibkega pogajalskega položaja ne morejo privoščiti spora z naročniki. Zato v združenju zahtevajo konkretne spremembe pri pregledu direktive in učinkovitejše izvajanje pravil o pravičnem nadomestilu. Pomemben del pisma se nanaša tudi na umetno inteligenco. AEPO-ARTIS tako opozarja, da samo licenciranje uporabe glasov in izvedb ne zagotavlja pravičnega plačila imetnikom pravic. Združenje irsko predsedstvo poziva tudi k napredku pri Pekinški pogodbi WIPO o avdiovizualnih izvedbah, ki jo je EU podpisala že leta 2013, vendar je še vedno ni v celoti ratificirala. Kot ključne prihodnje teme izpostavlja še kulturni načrt EU, kulturni kompas in AgoraEU. Več o tem tukaj.

Evropske filmske ustvarjalke pozivajo k večji uravnoteženosti med spoloma v panogi

ScreenDaily: Italijanske in evropske filmske organizacije so kritizirale izbor beneškega filmskega festivala, ki ga označujejo za enodimenzionalnega in zaskrbljujočega zaradi izrazitega pomanjkanja režiserk. V glavni tekmovalni program festivala je bilo izbranih 20 filmov, od katerih je samo enega režirala ženska, medtem ko pod italijanski film, ki je v glavnem programu, ni podpisana nobena režiserka. Organizacije opozarjajo, da se festivali ne morejo sklicevati zgolj na merilo kakovosti, če rezultati iz leta v leto kažejo tako izrazito neravnovesje. Ob tem so spomnili na zavezo iz leta 2018 o večji enakopravnosti med spoloma in preglednosti izbora. Irske filmske ustvarjalke pa so so na filmskem festivalu v Galwayu pozvale, da se pri javnem financiranju produkcije upošteva tudi enakost med spoloma. Opozarjajo, da kljub programom mentorstva in dodatnim spodbudam za projekte, ki jih vodijo ženske, delež žensk v irskem filmu še vedno ostaja precej pod 50 odstotki. Leta 2024 je bilo pod celovečerne filme, ki jih je financiral sklad Screen Ireland, podpisanih le 35 odstotkov režiserk in ravno toliko scenaristk. Ustvarjalke zato poudarjajo, da mentorstvo samo po sebi ni dovolj in zahtevajo konkretnejše spremembe pri dodeljevanju produkcijskih sredstev, ki bi zagotovile dejansko enakost pri financiranju.  Več o tem tukaj in tukaj.

Francoski filmski center bo zmanjšal financiranje produkcij, ki ne dosegajo ciljev glede enakosti spolov

Variety: Francoski nacionalni filmski center CNC uvaja strožji pristop k enakosti spolov pri javnem financiranju filmske produkcije. Produkcije, ki ne bodo izpolnjevale določenih meril glede zastopanosti žensk, bodo lahko prejele manj javnih sredstev. Ukrep je del širših prizadevanj Francije za izboljšanje položaja žensk v filmski industriji, pri čemer želi CNC finančno podporo bolj neposredno povezati z napredkom na področju enakopravnosti med spoloma. Sprememba odpira tudi širše vprašanje pogojevanja javnega financiranja kulturne produkcije z doseganjem določenih družbenih ciljev. Več o tem tukaj.

Pobuda Culture Action Europe s predlogi k delovnemu načrtu EU za kulturo med letoma 2027–2030

Culture Action Europe: Pobuda Culture Action Europe je pripravila priporočila kulturno-kreativnega sektorja za novi Delovni načrt za kulturo 2027–2030, ki ga bodo države članice EU predvidoma sprejele do konca leta oz. še v času irskega predsedovanja Svetu EU. Priporočila temeljijo na posvetovanjih s približno 120 predstavniki evropskega kulturnega sektorja. Med ključnimi izzivi izpostavljajo politične pritiske na umetniško svobodo, zmanjševanje financiranja, negotove delovne pogoje, krčenje neodvisnih kulturnih prostorov ter potrebo po močnejšem evropskem sodelovanju. Posebej pomembni so predlogi za boljše delovne pogoje ustvarjalcev, krepitev kulturnih pravic in močnejša regulacija umetne inteligence, ki mora okrepiti  avtorske pravice. Več o tem tukaj.

Uspešen kulturno-kreativni sektor pomeni uspešno evropsko gospodarstvo

Culture Action Europe: Pobuda je objavila komentar z naslovom Spodbujanje gospodarstva za trajnostno in uspešno kulturo v Evropi, v katerem avtor piše, da je treba kulturni sektor obravnavati kot pomemben del evropskega gospodarstva in socialnega sistema, ne zgolj kot področje javnega financiranja. Kulturno-kreativni sektor je predlani sestavljalo 2,1 milijona podjetij, ki so zaposlovala skoraj osem milijonov ljudi. Kljub visokim številkam pa se velik delež kulturnikov in kreativcev sooča z negotovimi oblikami zaposlitvami in omejenim socialnim varstvom. Pobuda zato zagovarja tesnejše povezovanje sektorja in socialnega gospodarstva, razvoj novih kolektivnih in zadružnih oblik organiziranja ter politike, ki bodo omogočile dostojne in trajnostne pogoje za delo ustvarjalcev.  Več o tem tukaj.

Več kot polovica uporabnikov pretočnih platform meni, da se te storitve prehitro dražijo

Advanced Television: Skoraj 56 odstotkov uporabnikov v Združenem kraljestvu meni, da skupni stroški pretočnih storitev prehitro rastejo. Približno 60 odstotkov gospodinjstev za plačljive pretočne storitve porabi najmanj 21 funtov (24 evrov) mesečno, 41 odstotkov pa jih meni, da ima več naročnin, kot jih dejansko potrebuje. Več kot tretjina uporabnikov pravi, da plačuje vsaj eno storitev, ki je redko ali nikoli ne uporablja, 57 odstotkov pa bi bilo pripravljenih preiti na cenejši paket z oglasi. Rezultati kažejo, da cena in razmerje med ceno ter vsebino postajata vse pomembnejša dejavnika pri odločanju uporabnikov o naročninah. Več o tem tukaj.

Evropska komisija pogojno odobrila prevzem Warner Bros. Discovery s strani Paramounta, številni ukrep kritizirajo

Advanced Television, The Hollywood Reporter, Variety in Harvard Law: Evropska komisija je pogojno odobrila načrtovani prevzem Warner Bros. Discovery s strani Paramounta. Odobritev je vezana na zaveze Paramounta, s katerimi naj bi se odpravili pomisleki glede vpliva prevzema na konkurenco na evropskem trgu. Komisija je posebej preučila vpliv združitve na trg licenciranja avdiovizualnih vsebin za televizijske kanale in ponudnike pretočnih storitev. Paramount se je zavezal, da bo zagotovil dostop do določenih vsebin pod poštenimi in nediskriminatornimi pogoji, s čimer želi Komisija preprečiti omejevanje konkurence. Odločitev predstavlja pomemben korak k zaključku transakcije, vendar mora biti posel še vedno skladen z drugimi regulatornimi in sodnimi postopki, zlasti v ZDA. Po poročanju portala Variety je mednarodna zveza kinematografov že kritizirala evropsko odobritev, saj naj bi po njihovem mnenju odločitev Evropske komisije temeljila na preozkem pristopu. O združitvi, njenih pravnih vidikih in morebitni preprečitvi združitve je poročal tudi portal Harvard Law Today. Več o tem tukaj, tukaj, tukaj in tukaj.

Canal+ bo v francosko in evropsko kinematografijo v petih letih vložil skoraj milijardo evrov

Deadline: Canal+ je sklenil nov petletni sporazum s ključnimi predstavniki francoske filmske industrije in se zavezal, da bo v francosko in evropsko filmsko industrijo vložil skoraj milijardo evrov. Sporazum naj bi med drugim zagotavljal stabilno financiranje francoske filmske produkcije ter ohranil pomembno vlogo Canal+ pri financiranju in distribuciji domače in evropske kinematografije. Dogovor vključuje tudi zaveze glede financiranja različnih vrst filmov in potrjuje pomen Canal+ kot enega ključnih zasebnih financerjev francoske filmske industrije. Več o tem tukaj.

Madžarska ponovno odpira sistem filmskih spodbud

The Location Guide: Madžarska je po večmesečni negotovosti ponovno odprla možnost registracije filmskih projektov, ki lahko dobijo subvencijo oz. podporo do višine 30 odstotkov vrednosti produkcije. Vlada je namreč odpravila omejitev novih registracij, ki je začasno zaustavila prijave, s čimer želi ponovno zagotoviti predvidljivost za domače in mednarodne filmske produkcije. Madžarska s tem utrjuje položaj enega najpomembnejših evropskih središč za filmsko produkcijo, saj njen sistem finančnih spodbud privablja velike hollywoodske projekte. Več o tem tukaj.

Poljska po 15 letih posodobila sistem nadomestil za privatno kopiranje

AEPO-ARTIS: Poljska je po več kot 15 letih posodobila sistem nadomestil za privatno kopiranje in ga približala ureditvam, ki veljajo v drugih državah EU. Z novega seznama zavezancev za plačilo nadomestil bodo odstranjene zastarele naprave, kot so videorekorderji, kasetofoni in VHS-kasete, dodani pa bodo pametni telefoni, tablice, prenosni računalniki ter SSD- in HDD-diski. Pri pametnih telefonih in tablicah bo nadomestilo znašalo odstotek neto prodajne cene, cilj reforme pa je povečati prihodke, ki so leta 2024 znašali le približno 8,5 milijona evrov, na med 35 in 46,5 milijona evrov. Nova ureditev bo začela veljati 13. novembra 2026, zbiranje in razdeljevanje nadomestil za izvajalce pa bo še naprej izvajala kolektivna organizacija SAWP. Več o tem tukaj.

Britanske in irske igralske šole odpirajo podružnice v ZDA

Variety: Zaradi vse večjega števila britanskih in irskih igralcev v hollywoodskih produkcijah se njihove igralske šole vse bolj usmerjajo tudi na ameriški trg. Šole, kot je Bow Street Academy iz Dublina, zato razmišljajo o oziroma že vzpostavljajo prisotnost v ZDA, da bi igralcem ponudile usposabljanje neposredno na trgu, kjer se ustvarja vse več velikih produkcij. Trend kaže na vse tesnejše povezovanje evropskega in ameriškega igralskega trga ter na naraščajoče povpraševanje Hollywooda po evropskih talentih.  Več o tem tukaj.

Direktorica francoske javne televizije svari pred vzponom skrajne desnice

Politico: Direktorica francoske javne radiotelevizije Delphine Ernotte opozarja na vse močnejše pritiske skrajne desnice na javne medije. Po njegovem mnenju politični napadi na javno radiotelevizijo niso zgolj kritika posameznih uredniških odločitev, temveč del širšega prizadevanja za oslabitev oziroma zmanjšanje vloge javnih medijev. Opozarja, da bi zmanjševanje njihovega pomena lahko oslabilo sposobnost javnih medijev za zagotavljanje neodvisnega informiranja in kakovostnih vsebin ter povečalo politični vpliv nad medijskim prostorom. Več o tem tukaj.

Fizični nosilci postajajo vse bolj pomembni za ohranjanje kulturne dediščine

IndieWire: Komentar z naslovom Fizični nosilci so pomembnejši kot kadarkoli, v katerem avtorica opozarja na vse večjo ranljivost filmskih in televizijskih vsebin v dobi pretočnih in digitalnih platform. Primeri odstranjevanja vsebin iz digitalnih katalogov, vključno z napovedano odstranitvijo približno 500 produkcij StudioCanal iz uporabniških katalogov v Združenem kraljestvu in delu Evrope, kažejo, da digitalni nakup pogosto ne pomeni trajnega lastništva. Avtorica zato poudarja pomen DVD-jev, blu-rayev in drugih fizičnih nosilcev, in sicer ne le za gledalce, temveč tudi za dolgoročno ohranjanje filmske dediščine. Več o tem tukaj.

Odgovor Evropskega parlamenta na skrbi glede umetne inteligence je še več umetne inteligence

Politico: Evropski parlament uvaja lastno platformo EPGenAI Hub, s katero želi nadzorovati vse pogostejšo uporabo umetne inteligence med poslanci in njihovimi asistenti pri pripravi govorov, parlamentarnih vprašanj in dopolnil. Platforma bo omogočala dostop do modelov podjetij OpenAI, Meta, Anthropic in Mistral, pri čemer bodo nekateri modeli delovali znotraj infrastrukture parlamenta, drugi pa bodo gostovani zunaj nje. Parlament želi s tem zmanjšati uporabo javnih in manj nadzorovanih sistemov umetne inteligence, predvsem zaradi varovanja občutljivih podatkov, hkrati pa ga skrbi tudi vse več s pomočjo umetne inteligence generiranega materiala, napak in t. i. haluciniranih navedb zakonodaje. Več o tem tukaj.

Vse več filmov v Hollywoodu nastaja s pomočjo umetne inteligence

The Hollywood Reporter: Filmski producent in izvršni direktor podjetja Millennium Media Jonathan Yunger v blogu opisuje svoj prehod iz tradicionalne filmske produkcije v uporabo umetne inteligence. Po 15 letih dela na klasičnih filmskih setih je bil sprva do produkcije s pomočjo umetne inteligence zadržan, vendar ga je razvoj tehnologije prepričal, da lahko ta tehnologija pomembno spremeni način nastajanja filmov.  Več o tem tukaj.

Anthropic želi strožji pristop do Kitajske

Politico: Izvršni direktor podjetja Anthropic Dario Amodei zavrača idejo, da bi bilo treba prepovedati cenovno dostopne oz. odprte sisteme umetne inteligence. Namesto splošne prepovedi zagovarja obvezno varnostno testiranje najzmogljivejših modelov, ne glede na to, ali gre za zaprte ali odprte modele. Hkrati poziva ZDA k strožjim ukrepom proti Kitajski, predvsem pri dostopu do najnaprednejših čipov in tehnologij za razvoj umetne inteligence, ter k ukrepanju proti t. i. industrijskemu destiliranju sistemov. Več o tem tukaj.

PRAVNE ZADEVE

Sodišče EU potrdilo pomen geoblokiranja pri varstvu avtorskih pravic na spletu

The IPKat: Sodba Sodišča EU v zadevi Anne Frank Fonds po mnenju bloga razjasnjuje vprašanje čezmejnega spletnega dostopa do avtorskih del in uporabo geoblokiranja. Sodišče je obravnavalo vprašanje, če lahko spletna objava avtorskega dela, ki je dostopna v drugi državi članici, pomeni kršitev avtorskih pravic tudi tam, kjer imetnik pravic takega spletnega dostopa ni dovolil. Odločitev ima širše posledice za spletne platforme, saj potrjuje pomen tehničnih ukrepov, kot je geoblokiranje, pri omejevanju dostopa do vsebin na posameznih nacionalnih trgih. Avtor bloga opozarja, da je sodba pomembna tudi za prihodnji razvoj umetne inteligence, saj se vprašanja teritorialnosti avtorskih pravic, spletnega dostopa in uporabe vsebin vse bolj prepletajo z delovanjem globalnih sistemov umetne inteligence. Več o tem tukaj.

Industrija poziva ameriško vrhovno sodišče k ponovni preučitvi sporne odločitve o mednarodnem dosegu avtorskih pravic

Copyright Lately: Ameriška zabavna industrija je pozvala ameriško vrhovno sodišče, da ponovno preuči odločitev pritožnega sodišča v zadevi BMG Rights Management v. Vetter. Sporna naj bi bila razsodba, da ima ameriško avtorsko delo enotno pravico, ki se razteza tudi mednarodno, kar bi lahko ameriškim avtorjem omogočilo, da z odpovedjo staremu prenosu pravic ponovno pridobijo pravice ne samo v ZDA, temveč tudi v drugih državah. Industrija opozarja, da bi takšna razlaga povzročila veliko pravno negotovost in posegala v sisteme avtorskega prava drugih držav. Več o tem tukaj.

Ali lahko gradbeni predpis odloči primer avtorskih pravic?

Kluwer Copyright Blog: Blog obravnava konflikt med harmoniziranim pravom EU o priobčitvi javnosti in nacionalnimi pravili na področju gradnje in stanovanj. Avstrijsko vrhovno sodišče je v primeru, kjer je stanovanjska zadruga prek skupnega antenskega sistema zagotavljala televizijski signal več kot 10.000 priključkom, odločilo, da stalni najemniki niso t.i. nova javnost, zato posredovanje signala v stanovanja ni pomenilo priobčitve javnosti. Podobno je šest mesecev pozneje odločilo tudi Sodišče EU v zadevi GEMA v Seniorenresidenz (C-127/24). Ključno vprašanje je bilo, ali so stanovalci nova javnost glede na prvotno oddajanje. Avtor v blogu opozarja na paradoks. Čeprav je pojem priobčitve javnosti harmoniziran na ravni EU, lahko na končni rezultat vplivajo zelo lokalna pravila o tem, kdo lahko uporablja določeno stanovanje in ali lahko stanovalci namestijo lastno satelitsko anteno. Več o tem tukaj.

Izšla odmevna knjiga o tem, kdo v digitalnem gospodarstvu ustvarja vrednost in kako se ta deli

The IPKat: Recenzija knjige Yaniva Benhamouja obravnava vprašanje, kdo v digitalnem gospodarstvu ustvarja vrednost in kdo ima od nje koristi. Avtor poudarja, da platforme ne monetizirajo le avtorskih del, temveč tudi podatke in interakcijo uporabnikov. Na področju umetne inteligence predlaga razmislek o novih oblikah nadomestil za uporabo ustvarjalnih del pri šolanju sistemov in večji pogajalski moči ustvarjalcev. Njegova osrednja ideja je, da problem neenake porazdelitve vrednosti ni mogoče rešiti samo s klasičnim avtorskim pravom, temveč zahteva tudi spremembe na področju pogodbenih razmerij, upravljanja platform in kulturne politike. Več o tem tukaj.

Netflix bo moral v Italiji plačevati vse obveznosti, ki jih je določil regulator

Italia Oggi: Italijansko najvišje upravno sodišče (Consiglio di Stato) je v sporu med Netflixom in italijanskim regulatorjem AGCOM razsodilo, da ima regulator vse pristojnosti na področju določanja obveznosti spletnih ponudnikov in da bo morala platforma plačati vse naložene obveznosti. Spor je povezan z vprašanjem, če za Netflix veljajo določene obveznosti, ki jih je AGCOM uvedel za ponudnike spletnih vsebin, vključno z obveznostmi glede finančnih prispevkov in regulativnega okvira za avdiovizualne storitve. Zadeva je pomembna, ker potrjuje vse širšo vlogo nacionalnih regulatorjev pri nadzoru velikih pretočnih platform in njihovem vključevanju v evropski sistem financiranja in varstva avdiovizualnih vsebin. Vzporedno je glede Netflixa in AGCOM trenutno pred Sodiščem EU tudi vprašanje razlage prava EU. Več o tem tukaj.

Sodišče v Münchnu upravljalcu umetne inteligence prepovedalo nepooblaščeno uporabo avtorsko zaščitenih vsebin

JUVE Patent: Deželno sodišče v Münchnu je v sporu med kolektivno organizacijo GEMA in  upravljalcem umetne inteligence Suno razsodilo v prid prve. Kot so poudarili v sodbi, je podjetje Suno pri šolanju svojega sistema umetne inteligence kršilo avtorske pravice z uporabo glasbenih del, zaščitenih pri GEMA. Sodišče je obravnavalo šest skladb, med njimi Forever Young skupine Alphaville, in ugotovilo, da Suno za njihovo uporabo ni imel ustreznega dovoljenja. Podjetju so naložilii razkritje podatkov o prihodkih, povezanih z nedovoljeno uporabo, in plačilo odškodnine, katere višina bo določena naknadno. Odločitev je pomembna kot potrditev, da upravljalci umetne inteligence brez licence ne smejo uporabljati avtorsko zaščitenih del za šolanje svojih sistemov. Več o tem tukaj.

Združeno kraljestvo razmišlja o posodobitvi orodij za prenos podatkov

Pinsent Masons: Združeno kraljestvo razmišlja o posodobitvi mehanizmov, ki podjetjem omogočajo zakonit prenos osebnih podatkov v druge države. Razprava je povezana z razvojem mednarodnih pravil o varstvu podatkov in potrebo podjetij po učinkovitejšem čezmejnem prenosu podatkov. Za področje umetne inteligence je vprašanje posebej pomembno, saj razvoj in delovanje sistemov umetne inteligence pogosto vključujeta obdelavo in prenos velikih količin podatkov med različnimi pristojnostmi. Morebitne spremembe bi lahko vplivale na podjetja, ki uporabljajo mednarodne ponudnike oblačnih storitev,  sistemov umetne inteligence in drugih podatkovnih storitev. Več o tem tukaj.

Koncept zakonitega dostopa in njegove posledice vse bolj dvigujejo prah

European Copyright Society: Združenje je objavilo pravno mnenje, ki obravnava vse pomembnejši pojem t. i. zakonitega dostopa v evropskem avtorskem pravu. Digitalno okolje je postopoma premaknilo uporabo avtorskih del od lastništva fizične kopije k dostopu prek naročnin in digitalnih storitev. Avtorji opozarjajo, da je s tem avtorsko pravo dobilo novo funkcijo, ki vse bolj lahko določa ne samo, kdo sme delo reproducirati ali distribuirati, temveč tudi kdo sme do njega sploh dostopati in ga uporabljati. To je posebej pomembno pri izjemah za besedilno in podatkovno rudarjenje (TDM), saj direktiva o avtorski in sorodnih pravicah na digitalnem trgu zahteva zakonit dostop, vendar tega pojma ne opredeljuje jasno. O vplivu evropske zakonodaje na razvoj novih tehnologij piše tudi svetovalna družba  Communications Chambers. Več o tem tukaj in tukaj.

Apple toži OpenAI zaradi domnevnem kraje poslovnih skrivnosti

ChatGPT is Eating the World: Apple je vložil tožbo zoper OpenAI in nekdanja svoja zaposlena, ki sta nato prešla v OpenAI. Apple trdi, da sta nekdanja zaposlena neupravičeno prenesla oz. uporabila zaupne podatke podjetja, povezane z razvojem strojne opreme, pri čemer naj bi informacije pomagale OpenAI pri razvoju lastne naprave z umetno inteligenco. Spor je pomemben tudi zaradi vse tesnejšega tekmovanja med podjetjema na področju strojne opreme. OpenAI očitke zavrača in trdi, da ni pridobil Applovih poslovnih skrivnosti.  Več o tem tukaj.

ČLANSKI KOTIČEK SAA

Izbor zanimivih novic s spletnih strani evropskih kolektivnih organizacij, med katerimi je znova tudi novica AIPA, in sicer AIPA krepi partnerstva v Afriki.

Foto: Pixabay