V drugem sklopu avgustovskih novic pišemo, da je Evropska komisija predstavila novo orodje za prijavo kršitev akta o umetni inteligenci. Evropska parlamentarna raziskovalna služba je na platformi YouTube objavila tudi prispevek o vprašanju avtorskih pravic pri šolanju sistemov umetne inteligence. Rubrika Evropske institucije je sicer zaradi dopustov v Bruslju in Strasbourgu nekoliko krajša.

Med novicami iz industrije poročamo o pestrem dogajanju na filmskem festivalu v Sarajevu in o povečanju naložb v švicarsko filmsko produkcijo po sprejetju t. i. Netflixovega zakona. Velika Britanija je odobrila Paramountov prevzem družbe Warner Bros. Discovery, medtem ko filmska produkcija v Los Angelesu kljub stotinam milijonov dolarjev spodbud še naprej upada. Letošnji projekt Transatlantic Rising Stars je petim evropskim filmskim ustvarjalcem odprl vrata v Hollywood.

Preberete lahko tudi, da družbena omrežja postajajo nepogrešljiva pri promociji vsebin in ustvarjalcev ter da sta Disney in TikTok sklenila dogovor o izmenjavi kratkih vsebin. Največja evropska inovacijska mreža EIT Culture & Creativity je razpisala nove programe financiranja v skupni vrednosti 8,6 milijona evrov. Nemška skupina RTL Group stavi na pretočne storitve kot pomemben vir nadaljnje rasti, nordijski ustvarjalci pa opozarjajo, da delajo pod vse večjimi pritiski. Digitalna prizemna televizija v Španiji še vedno predstavlja 71 odstotkov linearnega gledanja. Zaradi novih pravil EU pa bo uporabo umetne inteligence vse težje prikriti.

V pravnih zadevah pišemo, da je European Copyright Society v pravnem mnenju zapisalo, da 17. in 18. člen direktive o avtorski in sorodnih pravicah omogočata pravico do nadomestila. Tudi knjige postajajo »gorivo« za razvoj umetne inteligence, Brazilija pa odpira vprašanje avtorskih pravic za glasbo, ustvarjeno z umetno inteligenco. Münchensko sodišče postaja pomembno središče sporov o avtorskih pravicah in umetni inteligenci. V ospredju je tudi vprašanje, kako varovanje avtorskih pravic v dobi generativne umetne inteligence zahteva povezovanje prava in tehnologije. Nova pravna bitka za avtorske pravice se je razvila tudi okoli slovitega posnetka atentata na Kennedyja. Združenje Copyright Alliance pa je pripravilo julijski pregled odmevnejših pravnih sporov, povezanih z avtorskimi pravicami in umetno inteligenco.

EVROPSKE INSTITUCIJE

Evropska komisija z novim orodjem za prijavo kršitev akta o umetni inteligenci

Evropska komisija: Evropska komisija je lansirala novo orodje, ki posameznikom in organizacijam omogoča prijavo domnevnih kršitev akta o umetni inteligenci. Pritožbe je mogoče vložiti pri Uradu za umetno inteligenco, in sicer v katerem koli od uradnih jezikov EU. Ob vložitvi je treba navesti državo, v kateri se je incident zgodil, ter podrobno opisati domnevno kršitev, priložiti pa je mogoče tudi dodatno dokumentacijo. Orodje ni anonimno, saj morajo prijavitelji navesti svoje identifikacijske in kontaktne podatke. Evropska komisija poudarja, da je mehanizem namenjen krepitvi nadzora nad spoštovanjem pravil akta o umetni inteligenci. Več o tem tukaj.

Umetna inteligenca in avtorske pravice oz. kako se šolajo sistemi?

European Parliamentary Research Service: Evropska parlamentarna raziskovalna služba (EPRS) je na platformi YouTube objavila prispevek o vprašanju avtorskih pravic pri šolanju sistemov umetne inteligence. Ti za učenje potrebujejo ogromne količine podatkov, med katerimi so tudi avtorsko zaščitena dela. Kot je razvidno iz prispevka, področje urejata evropska zakonodaja o avtorskih pravicah in akt o umetni inteligenci, kljub temu pa ostajajo številna pravna vprašanja in nejasnosti glede uporabe zaščitenih vsebin pri šolanju sistemov umetne inteligence. Več o tem tukaj.

INDUSTRIJA:

O dogajanju na filmskem festivalu v Sarajevu

The Hollywood Reporter, Variety in Cineuropa: Direktor Sarajevo Film Festivala Jovan Marjanović je v pogovoru za The Hollywood Reporter poudaril posebno zgodovinsko vlogo festivala, ki je nastal med vojno v BiH in je skozi desetletja postal pomembno mednarodno filmsko središče. Marjanović je ob tem poudaril, da festival svojo dediščino vojne uporablja kot izhodišče za povezovanje ljudi, kultur in filmskih ustvarjalcev.

Na festivalu, ki je letos potekal med 14. in 21. avgustom, je bila predstavljena tudi pobuda za krepitev vloge žensk v industriji. Režiserka Teona Mitevska iz Severne Makedonije in francoska režiserka Céline Sciamma sta namreč ustanovili pobudo Sister Sister, ki je namenjena krepitvi vloge žensk v filmski in televizijski industriji. Pobuda bo povezovala režiserke, producentke in scenaristke iz nekdanje Jugoslavije, njen cilj pa je oblikovanje bolj vključujočega in trajnostnega okolja za ženske avdiovizualne ustvarjalke. Platforma festivala za industrijo CineLink, ki ima pomembno vlogo pri razvoju filmskih talentov iz jugovzhodne Evrope, pa je sklenila novo partnerstvo s programom canskega festivala Next Step Studio. Festivala želita s partnerstvom podpreti nastajajoče oziroma mlade filmske ustvarjalce. Partnerstvo bo mladim ustvarjalcem omogočilo dodatne priložnosti za razvoj projektov, koprodukcijsko povezovanje in mednarodno predstavitev. Več o tem tukaj, tukaj, tukaj in tukaj.

Naložbe v švicarsko filmsko produkcijo se po sprejemu t. i. Netflixovega zakona povečujejo

ScreenDaily: Televizijske hiše in pretočne platforme so lani v švicarsko filmsko produkcijo vložile 19,9 milijona švicarskih frankov (21,4 milijona evrov), kar je 25 odstotkov več kot predlani. Gre za drugo leto izvajanja zakona, poimenovanega Lex Netflix, ki televizijam in platformam nalaga, da v švicarsko filmsko produkcijo ali njeno promocijo vložijo najmanj štiri odstotke letnega bruto prometa, ustvarjenega v Švici. Švicarska filmska industrija je medtem državo pozvala k uvedbi finančnih spodbud, s katerimi bi privabili več mednarodnih filmskih in televizijskih produkcij. Zavezništvo Cinéconomie je švicarski zvezni vladi predlagalo, naj v štiriletnem programu za obdobje 2028–2031 za filmske spodbude nameni 40 milijonov švicarskih frankov (42,7 milijona evrov). Kot so poudarili predstavniki industrije, je Švica trenutno edina država v srednji Evropi, ki nima konkretnega sistema za spodbujanje tujih producentov. Več o tem tukaj in tukaj.

Velika Britanija odobrila združitev Paramounta in Warner Bros. Discovery, analitiki ugibajo o prihodnjih korakih

Variety in The Hollywood Reporter: Regulatorji v Veliki Britaniji so odobrili Paramountov 111 milijard dolarjev (95 milijard evrov) vreden prevzem Warner Bros. Discovery. Britanski organ za varstvo konkurence ni ugotovil razlogov za nasprotovanju prevzemu, ministrstvo za kulturo pa ga jepodprlo po Paramountovih zagotovilih, da bo ohranjal raznolikost programov, uredniško neodvisnost in nadaljnje delovanje ključnih britanskih medijskih vsebin. Paramount se je med drugim zavezal, da bo britanski Channel 5 še naprej deloval kot javni televizijski servis ter povečal vlaganja v britanske novice, otroške programe in dramsko produkcijo. Variety v ločenem članku in The Hollywood Reporter poročata oz. ugibata tudi o domnevnih načrtih prvega moža Paramounta Davida Ellison po združitvi. Več o tem tukaj, tukaj in tukaj.

Produkcija v Los Angelesu kljub stotinam evrov dolarjev spodbud še naprej upada

The Hollywood Reporter: Obseg filmskega in televizijskega snemanja v Los Angelesu še naprej upada, kljub obsežnim finančnim spodbudam, ki jih za privabljanje produkcij namenja Kalifornija. Podatki kažejo, da se produkcija v mestu in okolici zmanjšuje, saj filmske in televizijske družbe vse pogosteje snemajo zunaj Kalifornije. Država je sicer za spodbujanje produkcije namenila stotine milijonov evrov, vendar dosedanji ukrepi še niso zaustavili trenda selitve produkcij na druge lokacije, kjer so stroški snemanja nižji oziroma so na voljo konkurenčnejše spodbude. Več o tem tukaj.

Projekt Transatlantic Rising Stars petim evropskim filmskim ustvarjalcem odprl vrata v Hollywood

Cineuropa: Projekt Transatlantic Rising Stars je petim evropskim filmskim ustvarjalcem omogočil izkušnjo ameriške filmske industrije ter jim ponudil priložnosti za povezovanje z ameriškimi producenti, strokovnjaki in drugimi predstavniki industrije. Program je namenjen spodbujanju mednarodnega sodelovanja ter evropskim talentom omogoča boljše razumevanje ameriškega filmskega trga in razvoj novih profesionalnih povezav. Več o tem tukaj.

Družbena omrežja postajajo nepogrešljiva pri promociji vsebin in ustvarjalcev

ScreenDaily: Komentar z naslovom Družbena omrežja so pomembnejša od portfelja oz. česa se lahko filmski ustvarjalci naučijo od ustvarjalcev vsebin, v katerem avtorica ugotavlja, da se filmski ustvarjalci pri predstavitvi svojega dela vse bolj soočajo s potrebo po učinkoviti prisotnosti na družbenih omrežjih. Članek opozarja, da lahko spletna prepoznavnost in sposobnost ustvarjanja skupnosti postajata skoraj tako pomembni kot tradicionalni portfelj in pretekle reference. Filmska industrija zato vse bolj spremlja model t. i. ustvarjalcev vsebin, ki svoje projekte in osebno blagovno znamko gradijo neposredno na družbenih platformah. Več o tem tukaj.

Disney in TikTok sklenila dogovor o izmenjavi kratkih vsebin

Deadline: Walt Disney Company in TikTok sta sklenila globalni dogovor o izmenjavi kratkih vsebin, ki bo uporabnikom in ustvarjalcem omogočil dostop do izbranih prizorov in drugih vsebin iz Disneyjevega filmskega in televizijskega kataloga. Ustvarjalci bodo lahko uporabljali Disneyjeve vsebine pri ustvarjanju novih objav, izbrane vsebine pa bodo objavljene tudi na Disney+. Partnerstvo vključuje tudi možnosti za večjo prepoznavnost ustvarjalcev, posebne nagrade, dostop do dogodkov ter razvojne priložnosti. Več o tem tukaj.

EIT Culture & Creativity odpira 8,6 milijona evrov vredne programe financiranja

Advanced Television: Največja evropska inovacijska mreža EIT Culture & Creativity je razpisala nove programe financiranja zagonskih in hitro rastočih podjetij na področju kreativnih tehnologij, in sicer v skupni vrednosti 8,6 milijona evrov. Razpis je namenjen tudi podjetjem iz avdiovizualne industrije. Več o tem tukaj.

RTL Group stavi na pretočne storitve za nadaljnjo rast

Hollywood Reporter: Nemški oziroma evropski medijski velikan RTL Group daje vse večji poudarek pretočnim storitvam. Te so namreč družbi v prvi polovici letošnjega leta pomagale nadomestiti upad prihodkov od tradicionalnega televizijskega oglaševanja. Rast prihodkov od pretočnih storitev tako postaja eden ključnih stebrov strategije skupine, ki želi z digitalnimi naročniškimi in oglaševalskimi modeli okrepiti svoje poslovanje na evropskem trgu. Več o tem tukaj.

Nordijski ustvarjalci opozarjajo, da delajo pod vse večjimi pritiski

Nordisk Film & TV Fond: Pet vodilnih nordijskih direktorjev fotografije je v prispevku za portal opozorilo na vse krajše produkcijske urnike in stagnacijo plač oz. honorarjev, čeprav ambicije in pričakovanja naročnikov glede kakovosti ostajajo enake. V razpravi izpostavljajo tudi vse večjo uporabo umetne inteligence v filmski produkciji. Ob spremembah v načinu produkcije poudarjajo, da ostajata človeška presoja in ustvarjalna intuicija ključna elementa poklica. Več o tem tukaj.

Digitalna prizemna televizija v Španiji predstavlja 71 odstotkov linearnega gledanja

Advanced Television: Digitalna prizemna televizija (DTT) še vedno predstavlja približno 71 odstotkov linearnega (klasičnega) televizijskega spremljanja TV v Španiji, kljub hitri rasti pretočnih platform, je sporočila španska komisija za trgovino in konkurenčnost. Rezultati kažejo, da klasična prizemna televizija v Španiji kljub spremembam navad gledalcev še vedno ohranja zelo pomemben položaj. Več o tem tukaj.

Uporabo umetne inteligence bo zaradi novih pravil EU vse težje prikriti

Politico: Komentar z naslovom Skrivanje uporabe umetne inteligence bo zahvaljujoč Bruslju vse težje, v katerem avtor piše, da bodo nova pravila EU, ki veljajo od 2. avgusta, otežila prikrivanje uporabe umetne inteligence pri ustvarjanju in objavljanju vsebin. Akt o umetni inteligenci namreč uvaja zahteve glede preglednosti, po katerih bo treba določene vsebine, ustvarjene ali spremenjene z umetno inteligenco, ustrezno označiti. To vključuje tudi t. i. globoke ponaredke ter nekatere druge umetno ustvarjene ali manipulirane vsebine. Namen pravil je uporabnikom omogočiti, da lažje prepoznajo, kdaj imajo opravka z vsebino, pri kateri je bila uporabljena umetna inteligenca. Več o tem tukaj.

PRAVNE ZADEVE

17. in 18. člen direktive o avtorski in sorodnih pravicah omogočata pravico do nadomestila

Springer Nature Link: Združenje European Copyright Society je v mnenju v zadevi Streamz obravnavalo vprašanje, ali pravo EU državam članicam omogoča uvedbo t. i. preostale pravice do nadomestila (residual right of remuneration). Mnenje ugotavlja, da člen 18 direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu državam članicam dopušča uporabo različnih mehanizmov za zagotavljanje ustreznega in sorazmernega nadomestila avtorjem in izvajalcem. Med takšnimi mehanizmi je lahko tudi neodpovedljiva pravica do nadomestila, tudi pri uporabi del na pretočnih platformah. Več o tem tukaj.

Knjige kot "gorivo" za razvoj umetne inteligence

Copyright Alliance: Razvoj generativne umetne inteligence je povezan tudi z vprašanjem, kako so bili pridobljeni podatki za šolanje omenjenih sistemov. Copyright Alliance opozarja na primere, v katerih so upravljalci umetne inteligence za pridobivanje velikih količin knjižnih vsebin uporabljali različne oblike množičnega kopiranja in zbiranja knjig. Razprava odpira vprašanja o avtorskih pravicah, dovoljenjih za uporabo del ter odgovornosti podjetij, ki avtorsko zaščitene vsebine uporabljajo za šolanje svojih sistemov umetne inteligence. Več o tem tukaj.

Brazilija odpira vprašanje avtorskih pravic za glasbo, ustvarjeno z umetno inteligenco

Kluwer Copyright Blog: Komentar z naslovom Ali lahko kolektivno upravljanje avtorskih pravic predpostavlja obstoj avtorske pravice pri glasbi, ustvarjeni z umetno inteligenco? Nauki iz Brazilije, v katerem avtor izpostavlja primer iz Brazilije, kjer so želeli registrirati avtorstvo nad glasbo, ustvarjeno z umetno inteligenco, in jo celo vključiti v sistem kolektivnega upravljanja. Avtor obravnava razmerje med tradicionalnimi pravili avtorskega prava, zahtevo po človeškem ustvarjalnem prispevku in vse večjo uporabo generativne umetne inteligence pri ustvarjanju glasbenih del. Primer kaže tudi na pravne dileme, ki se pojavljajo pri določanju, kdo oz. kaj je lahko nosilec avtorskih pravic pri vsebinah, ki nastanejo s pomočjo umetne inteligence. Več o tem tukaj.

Münchensko sodišče postaja pomembno središče sporov o avtorskih pravicah in umetni inteligenci

Pinsent Masons in MediaLaws: Münchensko sodišče je zaradi več odmevnih primerov povezalo svojo sodno prakso z vse pomembnejšo evropsko razpravo o avtorskih pravicah in umetni inteligenci. Spori vključujejo vprašanja uporabe zaščitenih vsebin pri razvoju sistemov umetne inteligence ter odgovornosti ponudnikov storitev, ki takšne sisteme uporabljajo. Primeri iz Münchna so zato pomembni tudi širše, saj lahko pomagajo oblikovati prihodnji pristop evropskih sodišč do vprašanja, kako se obstoječa pravila avtorskega prava uporabljajo za umetno inteligenco. Sodišče je tako pred dnevi obravnavalo tudi primer, v katerem je Googlov AI Overview ustvaril napačne in škodljive trditve o dveh založniških hišah ter jih povezal z goljufivimi poslovnimi praksami. Teh trditev ni bilo mogoče najti v virih, na katere se je Google pri odgovoru skliceval, temveč jih je ustvaril sam sistem umetne inteligence. Google se je branil, da je zgolj posrednik informacij, vendar je sodišče presodilo, da AI Overview informacije samostojno obdeluje, povezuje in oblikuje v nov odgovor. Zato se Google pri takšnih vsebinah ne more avtomatično sklicevati na zaščito, ki jo ponudnikom posredniških storitev daje akt o digitalnih storitvah. Primer je pomemben, ker odpira vprašanje, kdo odgovarja za napačne informacije, ki jih ustvari generativna umetna inteligenca. Več o tem tukaj. Več o tem tukaj in tukaj.

Avtorske pravice v dobi generativne umetne inteligence zahtevajo povezovanje prava in tehnologije

Kluwer Copyright Blog: Komentar z naslovom Avtorske pravice skozi življenjski cikel generativne umetne inteligence – pogledi računalniške in pravne stroke, v katerem avtorja združujeta poglede računalniških strokovnjakov in pravnikov na avtorske pravice skozi različne faze življenjskega cikla generativne umetne inteligence, od zbiranja in uporabe podatkov za šolanje sistemov do njihovega delovanja in ustvarjanja novih vsebin. Avtorji poudarjajo, da pravnih vprašanj ni mogoče obravnavati ločeno od tehničnega načina delovanja sistemov, zato je za oblikovanje učinkovitih pravil potrebno tesnejše sodelovanje med pravno in računalniško stroko. Več o tem tukaj.

Nova pravna bitka za avtorske pravice okoli slovitega posnetka atentata na Kennedyja

Copyright Lately: Eden najbolj znanih ameriških filmskih posnetkov v zgodovini, 26-sekundni posnetek atentata na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, ki ga je leta 1963 posnel Abraham Zapruder, je znova, že tretjič, predmet spora o avtorskih pravicah. Povod je knjiga SCAM, ki izpodbija pristnost posnetka in trdi, da je bil ta prirejen. Sodišče v Dallasu je odločilo, da lahko večina zahtevkov v tej fazi postopka nadaljuje pot, dokončno pa vprašanje veljavnosti avtorskih pravic še ni rešeno. Primer odpira tudi zanimiva vprašanja o avtorskih pravicah na zgodovinskem filmskem gradivu. Več o tem tukaj.

Copyright Alliance z julijskim seznamom odmevnejših pravnih sporov z umetno inteligenco

Copyright Alliance: Neprofitna organizacija Copyright Alliance je pripravila seznam odmevnejših pravnih sporov, povezanih z umetno inteligenco oz. s šolanjem teh sistemov in kršitvami avtorskih pravic v juliju. Več o tem tukaj.

ČLANSKI KOTIČEK SAA

Izbor zanimivih novic s spletnih strani evropskih kolektivnih organizacij, med katerimi je znova tudi ena od AIPA, in sicer Osem milijonov razlogov za sodelovanje.

Foto: Pixabay