V prvih letošnjih novicah poročamo o več pomembnih pobudah na evropski ravni. Evropska komisija je predstavila prvi osnutek kodeksa ravnanja za označevanje in etiketiranje vsebin, ki jih generira umetna inteligenca, ter začela posvetovanja o obveznostih, ki izhajajo iz akta o umetni inteligenci. Ciprsko predsedstvo EU je med prednostne naloge svojega predsedovanja uvrstilo tudi celovito ureditev področja umetne inteligence. Hkrati izpostavljamo, da je program Ustvarjalna Evropa evropskemu avdiovizualnemu sektorju prinesel več milijard evrov naložb in pomembno prispeval k večji mednarodni prepoznavnosti evropskih del.

Med novicami iz industrije izpostavljamo zahteve znanih imen iz sveta filma in glasbe po globalni ureditvi razmerij med imetniki pravic in upravljalci umetne inteligence. Opozarjamo na razhajanja v pristopih k regulaciji: EU si prizadeva za zakonsko ureditev področja umetne inteligence, medtem ko ZDA ta razmerja prepuščajo trgu. Nemčija je napovedala 15 milijard evrov prostovoljnih naložb javnih in zasebnih televizij ter pretočnih platform v domače vsebine, čeprav industrija dvomi o učinkovitosti pobude. Poročamo tudi o prizadevanjih organizacije Culture Action Europe za boljše sodelovanje med civilno družbo in odločevalci, o tem, da so se pretočne platforme v preteklem letu osredotočale predvsem na povečevanje dobičkonosnosti, ter o prizadevanjih evropskih nacionalnih filmskih agencij za nadaljnje krepitev kulturne raznolikosti in trajnosti evropskega avdiovizualnega sektorja. Mednarodna federacija združenj za kulturno raznolikost si želi okrepiti protokole za zaščito te raznolikosti. Opozarjamo tudi, da morebitni prevzem družbe Warner Bros s strani Netflixa skrbi francoske kinematografe, da so ženske lani režirale le 16 odstotkov filmov v Veliki Britaniji in na Irskem ter da mikrodrame postajajo vse bolj priljubljene. Ta trend spodbuja tudi večji vpis na univerze, saj si mladi želijo pridobiti znanja s področja režije, pisanja scenarijev in igranja.

Na področju pravnih zadev poročamo, da v Združenem kraljestvu zahtevajo večjo zaščito ustvarjalcev pred zlorabami umetne inteligence, da podjetje X toži zvezno državo Kalifornijo zaradi zakona o umetni inteligenci ter da bo za celovito ureditev področja umetne inteligence v EU potrebna tudi pravna reforma na področju kopiranja avtorskih del.

EVROPSKE INSTITUCIJE:

Evropska komisija s prvim osnutkom kodeksa ravnanja za označevanje in etiketiranje vsebin umetne inteligence

Evropska komisija, Euroactiv in CEPI: Evropska komisija je konec lanskega leta objavila prvi osnutek kodeksa ravnanja na področju označevanje in etiketiranje vsebin, ki jih generira umetna inteligenca. Osnutek kodeksa ravnanja je sestavljen iz dveh delov. Prvi del zajema pravila za označevanje in odkrivanje vsebin umetne inteligence, ki veljajo za ponudnike generativnih sistemov umetne inteligence. Komisija bo do 23. januarja zbirala povratne informacije deležnikov o prvem osnutku kodeksa, drugi osnutek pa bo pripravljen do sredine marca. Kodeks naj bi bil pripravljen do junija letos. O tem je poročal tudi Euroactiv in Evropska koordinacija neodvisnih producentov (CEPI). Več o tem tukaj in tukaj.

Komisija začela posvetovanja o obveznostih z naslova akta o umetni inteligenci

Evropska komisija: Komisija je začela posvetovanja z deležniki, s katerimi želi zbrati informacije in predloge glede izvajanja obveznosti iz akta o umetni inteligenci, V skladu z določili akta morajo morajo upravljalci umetne inteligence opredeliti pravice, ki so jih priglasili imetniki pravic, in ravnati v skladu z njimi. Posvetovanja bodo potekala do konca januarja, nato pa bo Komisija objavila seznam splošno dogovorjenih strojno berljivih rešitev za izvzetje. Ta seznam se bo redno pregledoval,  in sicer najmanj vsaki dve leti. Več o tem tukaj.

Ciprsko predsedstvo EU med prednostne naloge uvrstilo tudi celovito ureditev področja umetne inteligence

Ciprsko predsedstvo EU in Euroactiv: Ciper je s 1. januarjem prevzel predsedovanje Svetu EU, ob tem pa so predstavili tudi načrte v času predsedovanja, tudi na področju digitalne politike. Kot so poudarili, se bodo zavzemali za suverenost in krepitev medijske svobode, med prednostne naloge pa so med drugim uvrstili tudi nadaljnjo ureditev področja umetne inteligence. Več o tem tukaj.

Program Ustvarjalna Evropa prinesel več deset milijard evrov naložb in pomagal pri prepoznavnosti evropskih del

Evropska komisija: Komisija je tudi pripravila poročilo o rezultatih programa Ustvarjalna Evropa (Creative Europe) med letoma 2014 in 2020, ki kaže, da je ta prinesel več milijard evrov naložb v evropsko avdiovizualno produkcijo in pomagal pri prepoznavnosti evropskih del. Program je tudi uspešno prispeval k varovanju kulturne raznolikosti, krepitvi konkurenčnosti in opolnomočenju avdiovizualnega sektorja za sodelovanje prek nacionalnih meja. Evropska avdiovizualna dela, filmi in serije, ki so jih podprli s sredstvi iz podprograma MEDIA, so bila v primerjavi s podobnimi deli iz EU, ki niso dobila podpore, bistveno bolj dostopna. Podprta dela so bila prek televizije 9,5-krat bolj dostopna, prek kinematografov 6,6-krat in prek videa na zahtevo 3,2-krat. Več o tem tukaj.

INDUSTRIJA:

Znana imena iz sveta filma in glasbe zahtevajo globalno ureditev razmerij med imetniki pravic in upravljalci umetne inteligence

Creators Coalition on AI: Koalicija ustvarjalcev je pred dnevi objavila poziv, v katerem poziva k ureditvi razmerij med imetniki pravic in upravljalci umetne inteligence. Kot so v odprtem pismu sporočili iz koalicije, ki združuje številna znana imena iz sveta filma in glasbe, zagovarjajo odgovorno uporabo umetne inteligence, ki ne sme podjarmiti človeške ustvarjalnosti. Ustvarjalci ne zavračajo umetne inteligence kot tehnologije, ampak si prizadevajo za vzpostavitev skupnih standardov, zaščitnih mehanizmov in etičnih praks, ki varujejo avtorska dela, zagotavljajo transparentno uporabo in tudi  pravično nadomestilo. Koalicija želi zaščititi delovna mesta in ustvarjalne poklice, saj hitro uvajanje umetne inteligence lahko ogrozi tradicionalne vloge in vrednost človeškega dela v industriji. Poleg tega koalicija poziva k zaščiti pred zlorabami umetne inteligence, kot je npr. ustvarjanje globokih ponaredkov. Več o tem tukaj.

EU želi zakonsko urediti področje umetne inteligence, ZDA ureditev prepuščajo trgu

Politico: Komentar z naslovom Zakaj je umetna inteligenca nočna mora za EU, v katerem avtor med drugim piše, da je želi EU umetno inteligenco regulirati, medtem ko ameriška vlada podjetjem pušča proste roke. Gre za dva različna pristopa, ki imata tudi zgodovinske razloge, saj v ZDA veliko bolj zaupajo t. i. nevidni roki trga. Več o tem tukaj.

Nemčija napoveduje 15 milijard evrov naložb v domače vsebine, industrija skeptična

Produktionsallianz in VDA: Nemški minister za kulturo in medije Wolfram Weimer je decembra predstavil predlog petletnega dogovora, po katerem bi javne in komercialne televizijske hiše ter pretočne platforme v nemške avdiovizualne vsebine investirale 15 milijard evrov. Po dogovoru, ki temelji na prostovoljnih prispevkih, naj bi nemške javne televizije za produkcijo del v Nemčiji namenile 6,5 milijarde evrov, komercialne televizije sedem milijard evrov, pretočne platforme pa 1,8 milijarde evrov. Kot je dejal minister, so se namesto zakonske investicijske obveznosti odločili za dogovor, kar naj bi zagotovil, da se naložbe dejansko realizirajo na nemškem trgu in ne drugje v Evropi,. Na to so se odzvali v nemškem producentskem združenju Produktionsallianz in v nemškem združenju agentov VDA, kjer dogovor označujejo za zgolj predstavo za javnost, saj sloni že na dosedanjih dogovorih in številkah. Več o tem tukaj in tukaj.

Pobuda Culture Action Europe si želi boljšega sodelovanja med civilno družbo in odločevalci

Culture Action Europe: Komentar generalnega sekretarja pobude Culture Action Europe Larsa Eberta, v katerem piše, da je kljub formalnemu priznavanju umetniške svobode v Evropi ta še vedno ogrožena zaradi političnih posegov, gospodarskih pritiskov in strukturnih ovira. Kot poudarja, pobuda Culture Action Europe zagovarja, da je za resnično zaščito umetniške svobode potrebna tesnejša povezava med civilno družbo in zakonodajalci, ki bi vključevala nove mehanizme nadzora in pravne okvire, kot je vključitev umetniške svobode v poročilo o vladavini prava EU. Brez takšnih korakov, ki bi omogočili zaščito svobode umetniškega izražanja, ostaja ta temeljna vrednota ranljiva, kar ogroža kulturno raznolikost in demokratične temelje EU. Več o tem tukaj.

Pretočne platforme so se lani usmerile v povečevanje dobičkonosnosti

Deadline: Lansko leto je bilo prelomno za poslovanje pretočnih platform, saj so se te po letih boja za nove naročnike in višje prihodke usmerile v dobičkonosnost. Netflix je bil lani še vedno najuspešnejši igralec na trgu, medtem ko druge platforme še vedno iščejo vzdržen poslovni model. Kljub pozitivnim trendom sektor ostaja pod pritiskom racionalizacije stroškov in prestrukturiranj, poroča portal Deadline. Več o tem tukaj.

Evropske nacionalne filmske agencije želijo še naprej krepiti kulturno raznolikost in trajnost evropskega avdiovizualnega sektorja

Cineuropa: Članice Zveze nacionalnih evropskih filmskih agencij (EFAD) z javnim financiranjem, podporo ustvarjalcem in oblikovanjem skupnih politik pomagajo ohranjati raznolikost evropske avdiovizualne produkcije, poroča portal Cineuropa. Kot poudarja avtor, pa njihova vloga ne sme biti omejena le na produkcijo, ampak mora zajemati tudi distribucijo, vidnost in dostopnost evropskih del za občinstvo, zlasti v okolju prevlade globalnih pretočnih platform. Več o tem tukaj.

Mednarodna federacija združenj za kulturno raznolikost bi okrepila protokole za zaščito te raznolikosti

IFCCD: Mednarodna federacija združenj za kulturno raznolikost (IFCCD) se je odzvala na raziskavo Organizacije ZN za izobraževanje znanost in kulturo (UNESCO) o pravnih možnostih, ki bi Konvencijo o zaščiti in spodbujanju kulturne raznolikosti iz leta 2005 prilagodile digitalnemu okolju. V IFCCD menijo, da bi bila najprimernejša pravna možnost sprejem dodatnega protokola h Konvenciji, s katerimi bi nagovorili izzive, kot so umetna inteligenca, transparentnost digitalnih platform ter raznolikost jezikov in kulturnih vsebin.  Ta protokol bi pomagal okrepiti pravni okvir za zaščito kulturne raznolikosti v digitalnem času in zagotoviti, da se načela Konvencije učinkovito izvajajo tudi na spletu. Organizacija se je odzvala na vnovične grožnje ameriškega predsednika, da bo na tuje filme uvedel 100-odstotne carine. Kot pravijo, gre za politično orodje, kateremu nasprotujejo, saj bi lahko s tem ogrozili mednarodne koprodukcije in spodbudili druge države k protiukrepom. Več o tem tukaj  in tukaj.

Netflixov prevzem Warner Brosa skrbi tudi francoske kinematografe

ScreenDaily: Komentar o načrtovanem prevzemu Warner Bros s strani Netflixa, v katerem avtor poudarja skrb francoskih kinematografov, da bi po prevzemu ostali brez filmov, ki jih producira Warner Bros, saj bi se ti takoj preselili v katalog Netflixa. To bi pomenilo močan upad obiska, s tem pa bi se zaprli številni kinematografi. Predstavniki industrije se tudi bojijo, da bi se produkcija filmov po prevzemu še bolj koncentrirala le v nekaj studiih, zato pozivajo evropske odločevalce k ustreznim postopkom. Več o tem tukaj.

Ženske in nebinarne osebe lani režirale le 16 odstotkov filmov v Veliki Britaniji in na Irskem

ScreenDaily: Lani so ženske oz. nebinarne osebe režirale le 16 odstotkov filmov v Veliki Britaniji in na Irskem, kar je najmanj od leta 2018, kaže raziskava, ki jo je izvedla organizacija za enakost spolov Reclaim The Frame. Kot kaže raziskava, so še posebej prizadete režiserke neodvisnih produkcij. Več o tem tukaj.

Mikrodrame pridobivajo na popularnosti, kar spodbuja tudi vpis na univerze

The Hollywood Reporter: Komentar z naslovom Univerze so začele poučevatiti mikrodrame v času razcveta panoge, v katerem avtor piše, da se povečuje udeležba na predavanjih na filmskih akademijah. Mladi se izobražujejo na področju režije, pisanja scenarijev pa tudi nastopanja. K temu jih je spodbudil pravi bum na področju produkcije t. i. mikrodram, saj številni želijo vstopiti v to panogo. Več o tem tukaj.

PRAVNE ZADEVE:

Britanci zahtevajo zaščito ustvarjalcev pred zlorabami umetne inteligence

ScreenDaily in Kluwer Copyright Blog: Skoraj 88 odstotkov britanskih ustvarjalcev, akademikov, raziskovalcev in programerjev meni, da morajo upravljalci umetne inteligence pridobiti dovoljenje od imetnikov pravic, če želijo šolati svoje sisteme z njihovimi avtorsko zaščitenimi deli, kaže raziskava, ki jo je izvedla britanska vlada. To tudi pomeni, da veliki delež ne podpira razširjenih izjem, ki bi dovoljevale uporabo avtorsko zaščitenih vsebin brez dovoljenja, ampak želi ohraniti ali okrepiti obstoječe avtorske pravice. Raziskava je tudi pokazala, da večina zahteva večjo transparentnost upravljalcev umetne inteligence, predvsem katera dela uporabljajo za šolanje sistemov. Predlog vlade, ki vključuje t. i “opt‑out" možnost ni prejel velike podpore. O sprejemanju zakonodaje na področju umetne inteligence v Veliki Britaniji v lanskem letu je pisal tudi Kluwer Copyright Blog. Več o tem tukaj in tukaj.

Podjetje X toži Kalifornijo zaradi zakona o umetni inteligenci

ChatGPT is Eating the World: Platforma X, ki je v lasti najbogatejšega Zemljana Elona Muska, je vložila zvezno tožbo proti kalifornijskemu zakonu o umetni inteligenci. Podjetje X v tožbi med drugim trdi, da zakon krši ustavno zaščito poslovnih skrivnosti, saj bi razkritje podatkov ogrozilo njihovo konkurenčno prednost, poleg tega pa prisilno razkrivanje podatkov pomeni kršitev prvega amandmaja o svobodi govora. Več o tem tukaj.

Za celovito ureditev področja umetne inteligence v EU bo potrebna tudi pravna reforma na področju kopiranja del

SSRN: Članek z naslovom Reprodukcija, šolanje umetne inteligence in v človeka usmerjeno avtorsko pravo v EU, v katerem avtorica obravnava neravnovesje med avtorsko zakonodajo v EU, ki temelji na človekovi ustvarjalnosti, in izzivi, ki jih prinašajo sistemi generativne umetne inteligence.

Članek tudi izpostavlja vlogo Sodišča EU pri uravnoteženju avtorskih pravic z drugimi pravicami, kot sta svoboda izražanja in umetnosti. Avtorica meni, da je za ohranitev v človeka usmerjenih principov evropske avtorske zakonodaje potrebna pravna reforma, ki bo redefinirala koncept kopiranja in uzakonila mehanizme za pravična nadomestila za ustvarjalce. Več o tem tukaj.

ČLANSKI KOTIČEK SAA:

Izbor zanimivih novic s spletnih strani evropskih kolektivnih organizacij, med katerimi je znova tudi ena od AIPA, in sicer Skupščina AIPA: usmerjeni k članom in za člane.

NAPOVED DOGODKOV:

Evropski avdiovizualni observatorij bo 5. februarja v Bruslju pripravlja konferenco z naslovom Jurisdikcija evropskih avdiovizualnih storitev – orientacija v spreminjajočem se pravnem in tržnem okolju. Več o tem tukaj.

Foto: Pixabay