Münchensko deželno sodišče je sprejelo prelomno odločitev za zaščito avtorskih pravic v Evropi. V postopku, ki ga je sprožila nemška kolektivna organizacija GEMA, je sodišče potrdilo, da uporaba avtorskih del za učenje in obratovanje sistemov umetne inteligence brez dovoljenja imetnikov pravic predstavlja kršitev avtorskega prava. Tudi v AIPA pozdravljamo odločitev, ki jo vidimo kot ključen korak pri urejanju digitalnega prostora, kjer je transparentnost rabe del in pravna varnost avtorjev postavljena v ospredje.

Gre za prvo sodno odločitev v Evropi, ki tako jasno določa odgovornost ponudnikov umetne inteligence in potrjuje, da tehnološki razvoj ne more potekati na račun ustvarjalcev. Primer je nastal po tem, ko je ChatGPT reproduciral zaščitena besedila pesmi brez dovoljenja in brez plačila nadomestil. Sodba bo imela učinke za vse avtorje, katerih dela se uporabljajo za razvoj sistemov umetne inteligence. Krepi temeljno načelo: ustvarjalno delo ima vrednost, zato morajo biti avtorji za svojo uporabo pravično plačani.

Prva evropska sodna odločitev o uporabi del za učenje umetne inteligence

Deželno sodišče v Münchnu je odločilo, da uporaba avtorskih del za šolanje in obratovanje sistemov umetne inteligence brez dovoljenja avtorjev pomeni kršitev avtorskih pravic. Sodba zadeva postopek, ki ga je sprožila GEMA, potem ko je ChatGPT reproduciral zaščitena besedila pesmi brez dovoljenja imetnikov pravic. Odločitev pomembno presega okvir posameznega primera, saj kot prva v Evropi postavlja jasno pravilo: ponudniki umetne inteligence morajo spoštovati avtorsko pravo enako kot vsi drugi uporabniki zaščitenih del.

Primer GEMA proti OpenAI kot precedens za vse ustvarjalce

GEMA, članica CISAC in ena največjih avtorskopravnih organizacij v Evropi, je ukrepala, ko je ugotovila, da sistem ChatGPT reproducira vsebine, ki so še vedno avtorsko zaščitene, brez dovoljenja in brez izplačila nadomestil. Sodišče je pritrdilo, da takšna uporaba presega zakonsko dopustne izjeme ter neposredno posega v pravice avtorjev. Gre za odločitev, ki utrjuje pravno varstvo ustvarjalcev v dobi hitrega tehnološkega razvoja.

Posledice za prihodnost razvoja umetne inteligence

Sodba predstavlja pomembno orientacijo za vse evropske države in kolektivne organizacije, saj postavlja pravni standard, ki ga bo v prihodnje mogoče uporabiti tudi v drugih zadevah. Poudarja potrebo po zakonitem dostopu do avtorskih del, preglednosti virov podatkov ter poštenih nadomestilih za uporabo pri razvoju UI. Za industrijo umetne inteligence pomeni jasen signal: razvoj tehnologij mora biti skladen s temeljnimi pravicami avtorjev, ne pa odvisen od masovnega nepooblaščenega kopiranja njihovih del.

AIPA: pomemben mejnik v boju za pošteno rabo avtorskih del v UI

Direktor AIPA Gregor Štibernik pozdravlja odločitev münchenskega sodišča: »Sodba GEMA proti OpenAI je izjemno pomemben mejnik — ne le za glasbene avtorje, temveč za vse ustvarjalce, katerih dela se že množično uporabljajo za razvoj umetne inteligence. V AIPA v celoti podpiramo prizadevanja za to, da se pravice avtorjev spoštujejo tudi v digitalni dobi. Umetna inteligenca ne more biti izgovor za nepošteno rabo del. Samo jasna pravila, transparentnost in pravična nadomestila lahko zagotovijo, da bo tehnološki razvoj potekal v korist ustvarjalcev in družbe kot celote.«

Krepitev načela: ustvarjalno delo ima vrednost

Sodba je močan signal evropski in svetovni javnosti, da digitalizacija in razvoj umetne inteligence ne smeta izničiti temeljnega načela avtorskega prava: avtorji imajo pravico vedeti, kako se njihova dela uporabljajo, in pravico do nadomestila za to uporabo. V AIPA takšna prizadevanja podpiramo in se jim aktivno pridružujemo — v Sloveniji in regiji, v dialogu z evropskimi partnerji in v podporo ustvarjalcem, ki so temelj kulturnih in kreativnih industrij.

Foto: Pixabay