Najnovejše poročilo Evropskega avdiovizualnega observatorija kaže, da gre pri 14 odstotkih vseh evropskih filmov in serij, ki so nastali med letoma 2015 in 2023, za priredbe znanih literarnih ali televizijskih izvirnikov. Kar 88 odstotkov teh priredb temelji na evropskih izvirnih oz. originalnih delih, od česar jih več kot polovica odpade na dela, ki so bila ustvarjena v Združenem kraljestvu, Nemčiji, Franciji in Španiji. V Evropi sicer vsako leto nastane več kot 160 naslovov in 1400 ur prirejene AV fikcije, v poročilu o priredbah v produkciji evropske AV fikcije ugotavlja observatorij.

Evropski filmski ustvarjalci največ priredb naredijo na podlagi originalnih del iz Združenega kraljestva, in sicer kar 23 odstotkov. Sledijo dela iz Nemčije (17 odstotkov), Francije (deset odstotkov), Španije (sedem odstotkov), ZDA (šest odstotkov) in Italije (pet odstotkov). Na originalna dela iz ZDA odpade šest odstotkov evropskih priredb, prav toliko na dela iz drugih držav, kaže poročilo.

Največ priredb po kriminalnih in detektivskih romanih

Ustvarjalci evropskih filmov in serij največ priredb posnamejo na podlagi knjižnih del, in sicer kar 74 odstotkov, sledijo priredbe TV serij (19 odstotkov), ostalo pa so priredbe filmov, gledaliških del in stripov. Največ priredb nastane na podlagi kriminalnih in detektivskih romanov, pri čemer jih je med letoma 2015 in 2023 največ, po deset, nastalo na podlagi del britanske avtorice Agathe Christie in avstrijske avtorice Claudie Rossbacher.

Največ priredb na podlagi knjižnih del, in sicer kar 68 odstotkov, je bilo narejenih iz knjig, ki so bile napisane po letu 2000. Priredb iz naslova knjig iz 20. stoletja je bilo 28 odstotkov. Knjige, ki so nastale pred 20. stoletjem, pa so bile navdih za štiri odstotke priredb, poudarjajo v observatoriju.

Največ priredb ustvarijo pretočne platforme

Poročilo tudi kaže, da se pretočne platforme pri produkciji novih del najbolj zanašajo na priredbe, saj je kar petina celotne njihove produkcije med letoma 2021 in 2023 odpadla na priredbe. Pri zasebnih televizijskih hišah je ta delež 15-odstoten, pri javnih televizijskih hišah pa 11-odstoten. Med posameznimi televizijskimi hišami in ponudniki videa na zahtevo se na priredbe najbolj zanašajo britanski BBC, nemška ZDF in ARD, ameriški Netflix in francoski France Televisions. Vsak od njih je med letoma 2015 in 2023 produciral več kot 100 priredb.

Med serijami največ priredb doživeli norveška SKAM in britanska Liar

Največ priredb med serijami sta doživeli norveška drama SKAM (2015-2019) in britanska srhljivka Liar (2017-2020). Največ novih del na podlagi priredb, in sicer kar 54 odstotkov, je serij do 13 delov, TV filmov pa je 36 odstotkov, poudarjajo v observatoriju. Ob tem so izračunali, da originalna TV serija običajno dobi priredbo po 12 letih.

Delež priredb je najvišji pri koprodukcijah

Observatorij v poročilu tudi ugotavlja, da je delež priredb najvišji pri koprodukcijah, in sicer kar 23-odstoten, medtem ko je delež priredb pri samostojnih produkcijah 13-odstoten.

AIPA spodbuja produkcijo evropskih izvirnikov

»AIPA spodbuja produkcijo, ki temelji na evropskih izvirnikih oz. originalnih delih, saj to krepi kulturno raznolikost in avtorsko ustvarjalnost na naši celini,« izpostavlja direktor AIPA Gregor Štibernik in dodaja, da imajo priredbe zelo pomembno vlogo pri širjenju nacionalnih zgodb in literarnih del prek zaslonov v evropskem prostoru.

Poročilo observatorija jasno kaže, da imajo lahko lokalne zgodbe izjemen potencial za evropski in globalni doseg: »To velja tudi za slovenske zgodbe. Samo zamislimo si, kako bogata bi lahko izgledala ekranizacija Bobrov, Rokovnjačev ali romana Pod svobodnim soncem. Zato smo prepričani, da bi lahko Slovenija s svojo bogato literarno in pripovedno tradicijo ter odlično AV industrijo postala še bolj viden del evropskega kulturnega oz. kreativnega prostora,« je poudaril.