Pogajanja o prenovi Direktive o satelitskem radiodifuznem oddajanju in kabelski retransmisiji (t.i. Sat/Cab Direktiva) so praktično končana, kar je dobra novica za evropski avdiovizualni sektor. Kljub temu pa podpisniki odprtega pisma iz vseh sektorjev (BurdaNews, EBU, GEMA, France TV, VGWORT, Vodafone, ZATTOO, Bild&Kunst in ZDF) opozarjajo na nekatere nejasnosti pri predlogu Direktive, ki bi lahko močno prizadele avdiovizualni sektor in uporabnike.

Kot ključno opozarjajo na razlike v besedilu, ki ga v predlogu Direktive uporabljata Svet in Evropski parlament. Prvi v besedilu vključuje tudi OTT platforme (gre za t.i. 'over the top' vsebine, ki se ne plačujejo v okvitu tradicionalne naročnine), Evropski parlament pa je tu bolj nejasen. Parlament v tekstu besedila Direktive uporablja termine "platforme podobne IPTV in platforme podobne kabelskim operaterjem". To pa bo, če bo v taki obliki sprejeto v zakonodajo, zagotovo ustvarilo nejasnosti pri izvajanju te zakonodaje, saj si bo lahko vsaka država članica, pa tudi vsak igralec na trgu, tovrstne člene na škodo imetnikov pravic razlagal po svoje.

Evropski uporabniki želijo vse več vsebin, do njih pa prihajajo s pomočjo različnih platform in mobilnih storitev. Producenti, operaterji multiplatform in ponudniki (izključno) OTT storitev so pripravljeni to nuditi, vendar mora biti zakonodaja jasna. Podlaga zanjo je sicer že postavljena v obstoječi Direktivi o satelitskem radiodifuznem oddajanju in kabelski retransmisiji, vendar pa jo je potrebno osvežiti, saj ne odgovarjala trenutnim razmeram na trgu.

Da bi bila nova zakonodaja uporabna tudi dolgoročno, mora upoštevati spremembe na trgu oz. načine, kako uporabniki dostopajo do avdiovizualnih programov. Zakonodaja mora zato nujno predpisati "tehnološko nevtralno uporabo režima prenosa". Vključitev retransmisije prek OTT platform in mobilnih omrežij v zakonodajo je zato nujna, če želimo stabilen, uporabniku prijazen in pravičen sistem za vse operaterje, poudarjajo podpisniki pisma.

Uvrstitev termina "tehnološko nevtralna uporaba režima prenosa" v zakonodajo bi ustvarila enake pogoje za vse operaterje, ki ponujajo enake storitve, ampak uporabljajo drugačno infrastrukturo. S tem bo zakonodajalec uporabnikom v resnici omogočil nemoten dostop do evropskih vsebin prek vseh platform, od česar bodo največ imeli prav uporabniki. Ti bodo lahko na različne načine dostopali do vedno več evropskih vsebin, kar je tudi cilj EU.

Kot poudarjajo podpisniki, upajo, da bo dovolj politične volje za sprejem ustrezne zakonodaje, ki bo evropskim uporabnikom omogočila nemoten dostop do evropskih radijskih in televizijskih vsebin. Večje povpraševanje po evropskih vsebinah pa pomeni tudi več investicij vanje, s tem pa tudi krepitev in razvoj kreativnega evropskega avdiovizualnega sektorja.

Do različnih storitev je lani prek kabla sicer dostopalo 69,2 milijona evropskih gospodinjstev, kar je več kot 36 odstotkov vseh gospodinjstev v Evropi, kažejo zadnji podatki raziskovalne hiše IHS Markit[1]. TV storitve pri ustvarjenih prihodkih predstavljajo 46 odstotkov, internet 35 odstotkov, telefonija pa 19 odstotkov. Tudi doma se imetniki pravic še kako zavedajo tega izziva, saj na dovoljenja, ki bi pokrivala tudi ta področja uporabe, čakajo že leta. Kabelski operaterji v Sloveniji ustvarijo 250 MIO € prihodkov, od tega ocenjujemo, da iz naslova uporabe AV vsebin vsaj 100 MIO €, z zaračunavanjem dostopa do interneta pa vsaj še enkrat toliko.

[1] https://news.ihsmarkit.com/press-release/technology/cable-homes-europe-reached-692-million-2017-%E2%80%93-highest-level-2009-ihs-markit