Demografija je neizprosna. Pripravljenost pa je izbira.

V Sloveniji se rojeva vedno manj otrok – leta 2025 se jih je prvič rodilo manj kot 17.000 – hkrati pa živimo vedno dlje. Po podatkih Statističnega urada Repunlike Slovenije je bila leta 2025 pričakovana življenjska doba v Sloveniji za moške 79,5 let, za ženske pa 84,7 let.[1] Ta dva trenda postavljata javni pokojninski sistem pod vse večji pritisk. Razmerje med zaposlenimi in upokojenci, ki je nekoč znašalo dva proti ena, se danes bliža ena in pol proti ena in se bo v prihodnjih desetletjih še poslabšalo. Posledice bomo čutili vsi, saj bodo javne pokojnine vse težje ohranjale svojo raven, posameznikova pripravljenost za dodatno varčevanje pa bo vedno bolj odločala o kakovosti naših življenja v pokoju.

To je bila osrednja tema strokovnega predavanja z naslovom Finančna varnost: film, ki ga ne smeš posneti v zadnjem trenutku, ki ga je organizirala AIPA. V bonus epizodi podkasta Sodelujmo! mu lahko prisluhnete v celoti.

Gost predavanja je bil mag. Žiga Vižintin, strokovnjak s področja pokojninskega varčevanja, ki v predavanju na enostaven način razloži pokojninski sistem v Sloveniji, predstavi novosti novega sistema, ki je začel veljati v letu 2025 ter odgovori na številna vprašanja ustvarjalcev in samozaposlenih v kulturi: kako si pravočasno zagotoviti finančno varnost v kasnejšem obdobju življenja.

Kako deluje slovenski  javni pokojninski sistem?

Slovenski pokojninski sistem temelji na Bismarckovem modelu medgeneracijske solidarnosti, ki ga je leta 1889 predstavil takratni nemški kancler Otto von Bismarck: zaposleni vsak mesec plačujejo prispevke (skupaj dobrih 24-odstotkov  bruto plače), ki se istega meseca izplačajo kot pokojnine trenutnim upokojencem. Gre za tako imenovano »pretočno blagajno«, kjer nihče nima osebnega varčevalnega računa na ZPIZ-u. V letu 2025 so se prispevki zaposlenih zbrali v višini približno 6,7 milijarde evrov, odhodki za pokojnine pa so znašali 8,4 milijarde – razliko v višini okoli 1,5 milijarde evrov je iz proračuna doplačala država.

Izziv se bo s časom stopnjeval: razmerje med zaposlenimi in upokojenci se slabša, delež BDP za javne pokojnine pa naj bi po napovedih OECD narasel z današnjih približno 12-odstotkov na 14–16-odstotkov. Največje nesorazmerje med zaposlenimi in upokojenci naj bi Slovenija dosegla okoli leta 2050–2060.

Kakšne pokojnine lahko pričakujemo

Povprečna starostna pokojnina v Sloveniji je decembra 2025 znašala 910 evrov. Večina upokojencev (35-odstotkov) prejema pokojnino med 500 in 1.000 evrov, le 14-odstotkov prejema več kot 1.500 evrov. Zagotovljena pokojnina (minimum ob izpolnjevanju pogojev) znaša 775 evrov, maksimalna pokojninska osnova pa znaša okoli 4.800–4.900 evrov bruto oziroma je pod 3.000 evrov neto.

Z januarjem 2026 je začela veljati spremenjena pokojninska zakonodaja: po prehodnem obdobju (do leta 2035) se bo pokojnina izračunavala na podlagi 40 najboljših let delovne dobe z možnostjo izločitve 5 najslabših nepovezanih let, odmerni odstotek pa bo znašal 70-odstotkov. Za upokojitev bosta potrebna dva sočasno izpolnjena pogoja: starost najmanj 67 let in z vsaj 15 let pokojninske dobe, ali starost 62 let in 40 let pokojninske dobe.

Primerjava z drugimi sistemi

Žiga Vižentin je predstavil tri modele pokojninskih sistemov v Evropi: skandinavski model z enako osnovno javno pokojnino za vse in močnim privatnim stebrom, anglosaksonski model, kjer javna pokojnina ne zadostuje za življenje in je privatno varčevanje nujnost, ter kontinentalni model (kjer so poleg Slovenije tudi Nemčija, Francija in Italija), ki temelji na visokih javnih pokojninah in bo v prihodnje soočen z vprašanjem, od kod zagotoviti sredstva za njihovo ohranjanje.

Kaj lahko naredimo sami?

V Sloveniji od leta 2001 obstaja sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ). Varčevalci imajo lasten varčevalni račun, sredstva so investirana in se ob upokojitvi izplačajo kot dodatna pokojnina. Varčevanje je lahko individualno ali kolektivno (prek podjetja). Približno polovica zaposlenih v Sloveniji je danes vključena v pokojninske načrte, okoli 70.000 upokojencev pa že prejema dodatno pokojnino.

Davčne olajšave: vplačila v pokojninski sklad znižujejo dohodninsko osnovo. Primer: zaposleni s 1.500 evrov neto plače, ki mesečno vplača 100 evrov (1.200 evrov letno), pri poračunu dohodnine dobi nazaj dobrih 300 evrov. Pri višjem dohodninskem razredu je vračilo še višje. Davčne olajšave so tako za individualno kot kolektivno varčevanje v pokojninske sklade. Če varčujemo kot fizična oseba, pa se nam čez leto, se vsa plačila tekom leta upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove (na podoben način kot poznamo olajšavo za otroka). Višina vplačil je omejena navzgor, in sicer 5,8-odstotka bruto plače oziroma 24-odstotkov višine obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za samozaposlene.

Naložbena politika: pokojninske družbe upravljajo tri vrste skladov – dinamične (pretežno delniške), uravnotežene (mešane) in zajamčene (pretežno obvezniške). Država je pri izbiri postavila starostne omejitve: za vse, ki so po novi zakonodaji stari do šestdeset let so na voljo dinamični oziroma delniški skladi, za starejše so uravnoteženi skladi, medtem ko so zajamčeni za vse starosti.

Varnost: sredstva varčevalcev so ločena od sredstev pokojninske družbe in so v primeru propada upravljavca zaščitena in se prenesejo na drugo pokojninsko družbo. Prihranki se v primeru smrti dedujejo, dodatna pokojnina pa je doživljenjska.

Moč časa: zakaj je zgodnje varčevanje ključno

V epizodi lahko slišite tudi konkreten izračun in prikaz razlike med zgodnjim in poznim začetkom varčevanja. Na teh primerih se ponazori učinek obrestno obrestni račun, ki eksponentno raste s časom.

»Čim prej z manjšimi zneski, pa jih potem višati, če je možnost. Ne čakati.« - Žiga Vižentin

Ključni poudarki strokovnega predavanja o finančni varnosti:

·      javni pokojninski sistem v Sloveniji že danes ne pokriva odhodkov za pokojnine s prispevki zaposlenih – razliko v višini okoli 1,5 milijarde evrov letno doplačuje država iz proračuna;

·      demografski trendi so dolgotrajni in jih kratkoročne politike ne morejo obrniti: tudi ob takojšnjem dvigu rodnosti bi učinki na pokojninsko blagajno nastopili šele čez več desetletij;

·      povprečna starostna pokojnina (910 evrov) že danes ne zagotavlja visokega standarda, nova zakonodaja pa z daljšim obdobjem za izračun (35 let namesto 24) za mnoge pomeni nižjo pokojnino kljub višjemu odmernemu odstotku;

·      prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje s pripadajočimi davčnimi olajšavami je v Sloveniji dobro urejeno, a premalo poznano in izkoriščeno, zlasti med samozaposlenimi in zaposlenimi v manjših podjetjih;

·      učinek obrestovanja obresti na dolgi rok dramatično spremeni izid: 40 let varčevanja po 125 evrov mesečno prinese skoraj petkrat višjo dodatno pokojnino kot 20 let varčevanja z enakim zneskom.

Glavni izzivi:

·       naraščajoče nesorazmerje med zaposlenimi in upokojenci: razmerje se bo poslabševalo vse do leta 2050–2060, ko naj bi doseglo vrhunec, delež BDP za pokojnine pa naj bi narasel za 2 do 4 odstotne točke;

·       vprašanje prerazporeditve javnih sredstev: višji izdatki za pokojnine bodo zahtevali zmanjšanje sredstev na drugih področjih (izobraževanje, raziskave, infrastruktura) ali pa iskanje novih virov financiranja;

·       nizka vključenost ranljivih skupin: samozaposleni si v veliki meri plačujejo minimalne prispevke, kar pomeni, da bodo ob upokojitvi prejemali zgolj zagotovljeno pokojnino. Manjša podjetja redkeje ponujajo kolektivne pokojninske načrte;

·       vedenjska ovira pri varčevanju: posamezniki varčevanje za pokojnino odlagajo, ker se upokojitev zdi oddaljena, stroški pa vedno prehitevajo prihodke. Zodnji začetek z majhnimi zneski in avtomatizacija (trajni nalogi) varčevanja sta ključna za premostitev tega izziva;

·       javna percepcija pokojninskega sistema: razširjeno je napačno razumevanje, da imamo na ZPIZ-u osebni varčevalni račun, kar vodi v razočaranje ob upokojitvi in nezaupanje v sistem.

Podkast Sodelujmo je projekt AIPA, namenjen ozaveščanju širše javnosti o pomenu avtorske in sorodnih pravic, delovanju kolektivnega upravljanja ter aktualnih izzivih, s katerimi se srečujejo ustvarjalci avdiovizualnih del.

Poslušajte na:

Spotify

Apple Podcasts

Sledite nam

Instagram

YouTube

Podkast Sodelujmo! je produkcija AIPA - organizacije za kolektivno uveljavljanje in zaščito pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del.

^[1] Vir: https://www.stat.si/Pages/cilji/cilj-3.-poskrbeti-za-zdravo-%C5%BEivljenje-in-spodbujati-splo%C5%A1no-dobro-po%C4%8Dutje-v-vseh-%C5%BEivljenjskih-obdobjih/3.1-pri%C4%8Dakovano-trajanje-%C5%BEivljenja-ob-rojstvu