Ameriški scenaristi in igralci so predlani po najdaljši stavki v zgodovini Hollywooda s studii dosegli dogovor,  s katerim so si, poleg višjih plač in zaščite pred neavtorizirano uporabo umetne inteligence, priborili tudi delež prihodkov od predvajanja vsebin na pretočnih platformah. Vendar so te pravice zaenkrat le na papirju. Omenjena nadomestila bi v skladu z dogovorom morala že pritekati do ustvarjalcev, a večina od te določbe (zaenkrat) nima nič. Pri tem se, kot poudarjamo v AIPA, znova kaže pomembnost obveznega kolektivnega uveljavljanja pravic, ki ga v ZDA sicer nimajo.

Prag uspešnosti za nadomestila dosegajo le redki filmi in serije

Kot v članku ugotavlja Hollywood Reporter, so sindikalni predstavniki igralcev (SAG-AFTRA) in scenaristov (WGA) po koncu stavke zagotavljali, da se obeta nova doba in da bodo ustvarjalci dobivali ustrezna nadomestila. Vendar je do prve polovice lanskega leta le nekaj filmov in serij doseglo pogodbeni prag za izplačilo nadomestil, večina pa se mu ni niti približala. Formula za izračun omenjenega praga je sicer precej zapletena, saj se izračunava na podlagi števila naročnikov posamezne platforme in gledanosti določene vsebine, upoštevajo pa se tudi nekateri drugi parametri.

Nadomestila dobivajo le največje uspešnice

"Nadomestila od uspeha del dobivajo le redki. Gre le za nekatere svetovno uspešne filme in serije, ki jih lahko preštejemo na prste," je za časnik priznal neimenovani predstavnik sindikata. Kljub temu pa predstavniki SAG-AFTRA pričakujejo, da bodo v letu 2025 izplačali več nadomestil, podobna pričakovanja pa imajo tudi v WGA.

Malo izplačil najbolj uspešnim pomeni tudi skoraj nič izplačil drugim

Sindikat SAG-AFTRA je nekaterim igralcem izplačal nadomestila, konkretne številke pa niso znane, poudarjajo v Hollywood Reporterju. Vendar pa te ne morejo biti visoke, kar posredno potrjujejo tudi podatki o t. i »» skladu. Sindikat je namreč konec 2023 napovedal, da bo ustanovil poseben sklad, v katerega se bo stekla četrtina zbranih nadomestil. Ta sredstva bodo nato razdeljena med širšo skupino igralcev, katerih vsebine se predvajajo na pretočnih platformah, in ne le tistim, ki beležijo največjo gledanost. Zaenkrat ni podatkov o tem, da naj bi se v omenjeni sklad stekali omembe vredni zneski, kar pomeni, da so številke o izplačanih nadomestilih res nizke, poudarja časnik.

AIPA poudarja: Ključna vloga kolektivnih organizacij

"Hollywoodski primer kaže, da so velike pretočne platforme vedno korak pred ustvarjalci, še posebej če v določeni državi ni urejeno ustrezno kolektivno upravljanje pravic. Kolektivne organizacije namreč ponujajo širšo, bolj univerzalno zaščito, saj imajo širši nadzor nad zbiranjem in razdeljevanjem nadomestil. To pa pomeni tudi več pravic za ustvarjalce,"  poudarja direktor AIPA Gregor Štibernik.

Netransparentnost velikih platform in neobstoj kolektivnega uveljavljanja

Hollywoodski scenaristi in igralci so predlani s stavko nagovarjali pereč problem netransparentnega poslovanja velikih platform, ki še vedno ne želijo deliti podatkov o uporabi del z ustvarjalci, ne le v ZDA, ampak povsod po svetu. Kot smo večkrat poudarili, morajo biti pravila igre enaka za vse in popolnoma jasna. "Edini pravi odgovor na ta izziv je obvezno kolektivno uveljavljanje pravic ustvarjalcev, saj smo kolektivne organizacije izjemno strogo regulirane, nadzirane smo s strani države, predvsem pa smo inkluzivne in delujemo za vse. Prav iz tega vidika so slovenski ustvarjalci v bistveno boljšem položaju kot ameriški, ki ne poznajo sistema kolektivnega upravljanja. Poleg tega je Slovenija pred tremi leti dobila eno najmodernejših avtorskih zakonodaj na področju AV industrije na svetu, ki predvideva tudi nadomestila iz naslova uporabe vsebin oz. del na spletnih platformah,"  je ocenil Štibernik.

Večja potrošnja terja nove tarife

V AIPA ob tem tudi izpostavljajo, da bo zaradi izjemnega pospeška v potrošnji AV vsebin, ki smo mu bili priča v zadnjih nekaj letih, v prihodnje treba nujno temeljito preveriti in prevetriti tarife kolektivnih organizacij. "AV ustvarjalci ugotavljajo, da se zlasti na področjih izdajateljev televizijskih programov, retransmisije in spletnih platform ne odražata niti pomen AV repertoarja niti njegov obseg. Digitalizacija in spremembe v medijskih navadah so prinesle številne nove izzive, ki terjajo prilagoditve obstoječih tarifnih sistemov, da bi ustrezno zaščitili pravice ustvarjalcev in zagotovili pravično vrednotenje njihovega dela. Treba bo vzpostaviti bolj transparentne in sodobnejše modele vrednotenja, ki bodo sledili dejanskemu obsegu uporabe repertoarja ter njegovemu prispevku k ustvarjanju vrednosti v  AV sektorju," je še izpostavil direktor AIPA