Organizacija AEPO-ARTIS, ki združuje kolektivne organizacije izvajalcev sorodnih pravic, je na majskem srečanju v Bruslju potrdila lansko letno poročilo in obravnavala načrt dela za prihodnje leto. Ob generalni skupščini je potekala tudi konferenca z naslovom Širitev EU in izvajalske pravice. Na obeh dogodkih je bila zastopana tudi AIPA in ponovno se je potrdilo, da smo zaupanja vreden partner, ki uživa velik ugled v mednarodnem okolju.

AEPO-ARTIS povezuje 39 članic iz 29 držav, med njimi tudi iz Slovenije, ki skupaj zastopajo več kot 650.000 izvajalcev v avdiovizualnem in glasbenem sektorju. Učinkovito zagotavljanje pravic izvajalcev ostaja prioriteta organizacije tudi letos in v prihodnjem letu, kot je na letnem zasedanju v Bruslju sklenila skupščina. Član upravnega odbora AEPO-ARTIS Gregor Štibernik, direktor AIPA, je ob trenutnih aktivnostih in načrtih izpostavil: »Ponovno se je potrdilo, da je AIPA, ne samo v regiji CEE ampak tudi širše lahko primer dobre prakse, kako strateško pristopati in upravljati pravice izvajalcev v avdiovizualnem sektorju. Izzivov tako nam kot drugim organizacijam ne manjka, ključno pa je, da napram evropskim in nacionalnim odločevalcem nastopamo usklajeno, združeno in aktivno.«

Države kandidatke čaka mnogo izzivov

Seminar Širitev EU in izvajalske pravice je bil v celoti posvečen statusu zaščite izvajalcev v več državah kandidatkah za evropsko povezavo, me katerimi so Albanija, Bosna in Hercegovina, Gruzija, Moldavija, Črna Gora, Severna Makedonija, Srbija, Turčija in Ukrajina. Dogodek se je začel s predstavitvijo procesa širitve, vlogo kulture v njem, stanja zaščite avtorske in sorodnih pravic in drugih, s tematiko povezanih področij. V drugem delu so govorci na primerih glasbene in avdiovizualne industrije predstavili stanje v državah članicah ter študije primerov v posameznih državah pri kolektivnem upravljanju pravic igralcev in glasbenikov.

Stanje držav kandidatk Zahodnega Balkana pri zastopanju pravic igralcev je predstavil vodja pravne službe AIPA mag. Uroš Rožič, ki je predstavil napredek v nekaterih državah in izpostavil različne zakonodajne ukrepe, ki jih države Zahodnega Balkana ubirajo pri pravicah izvajalcev. Pri tem je še zlasti izpostavil prenos dobrih praks, ki jih glede na objavljene zakonodajne predloge predvideva Bosna in Hercegovina, ki bo, v kolikor bodo zakoni sprejeti: »Imela odličen zakon o avtorski in sorodnih pravicah, s katerim se bo postavila ob bok najboljšim praksam v Evropi in bo imela najboljši zakon na področju Zahodnega Balkana, ki uravnoteženo, preko sistema kolektivnega upravljanja, ščiti tako imetnike pravic za vse oblike uporabe varovanih del, kakor tudi uporabnike teh del.«