Šest od desetih največjih podjetij po prihodkih na evropskem avdiovizualnem (AV) trgu prihaja iz ZDA, le tri so iz EU, eno pa iz Združenega kraljestva, kaže najnovejša raziskava Evropskega avdiovizualnega observatorija o najpomembnejših podjetjih v evropski AV industriji. Na področju naročniškega videa na zahtevo (SVOD) in platform, podprtih z oglasi (AVOD), je ameriška prevlada še bolj očitna, saj je njihov delež v prihodkih kar 80-odstoten. V AIPA ob tem opozarjamo, da si evropski ustvarjalci zaslužijo primerno mesto in zaščito, še posebej v času krepitve produkcijske moči umetne inteligence.

Največ prihodkov sta na evropskem AV trgu po podatkih observatorija predlani ustvarila Comcast in Netflix, in sicer 14,9 milijarde evrov oz. 10,9 milijarde evrov. Sledijo YouTube (9,7 milijarde evrov), Walt Disney (9,5 milijarde evrov), ARD (7,2 milijarde evrov), BBC (sedem milijard evrov), Canal+ (6,4 milijarde evrov), RTL (6,3 milijarde evrov), Warner Bros Discovery (šest milijard evrov) in Meta (5,4 milijarde evrov).

Spletne platforme so prihodke povečale za skoraj osemkrat

Prihodki 100 največjih AV podjetij, ki delujejo v EU, so se med letoma 2016 in 2024 povečali za 40 odstotkov. Največ so k temu prispevale spletne platforme, katerih prihodki so se v omenjenem obdobju povečali za skoraj osemkrat. Javne in zasebne televizije v Evropi so v istem obdobju izgubile skoraj petino tržnega deleža, piše v poročilu.

Javni televiziji z največ prihodki sta nemški ARD in britanski BBC

Med javnimi televizijami je predlani največ prihodkov zabeležila nemška televizijska hiša ARD, in sicer šest milijard evrov. Med prvo peterico so še britanski BBC (pet milijard evrov), francoski France TV (2,5 milijarde evrov), nemški ZDF (2,1 milijarde evrov) in italijanska televizija RAI.

Med zasebnimi pa nemški RTL in italijanska MediaForEurope

Zasebna televizija z največ prihodki v EU je bila v letu 2024 nemška RTL Group (2,9 milijarde evrov). Sledili so italijanska skupina MediaForEurope (2,56 milijarde evrov), nemški ProSieben (1,77 milijarde evrov), britanski ITV (1,58 milijarde evrov) in francoski Bouygues (1,54 milijarde evrov).

Ameriški Comcast, Netflix in YouTube največji

Comcast je bil predlani absolutni zmagovalec na področju plačljive televizije, saj je ustvaril kar 8,4 milijarde evrov prihodkov. Sledili so nemški DT (tri milijarde evrov), francoski Orange (2,25 milijarde evrov), britanski Vodafone (dve milijardi evrov) in španska Telefonica (1,8 milijarde evrov).

Netflix ostaja daleč največji ponudnik naročniškega videa na zahtevo v EU, saj je predlani ustvaril kar 10,2 milijarde evrov prihodkov. Sledijo mu prav tako ameriške platforme Amazon Prime Video (3,66 milijarde evrov), Walt Disney (2,47 milijarde evrov), DAZN Group (1,5 milijarde evrov) in Google Europe (1,24 milijarde evrov). Med prvo deseterico največjih SVOD platform v EU jih je kar osem iz ZDA, evropske barve pa zastopata švedski Viaplay (616 milijonov evrov) in nemški RTL Group (607 milijonov evrov), ki sta glede na ustvarjene prihodke na osmem in devetem mestu, kaže poročilo observatorija.

Največja spletna platforma, ki v EU ponuja video vsebine, podprte z oglasi, je bila predlani

YouTube. Ta je v letu 2024 ustvaril 8,6 milijarde evrov prihodkov. Sledita Meta (5,4 milijarde evrov) in TikTok (2,9 milijarde evrov), ostali igralci na tem področju (PrimeVideo, ITV, Snapchat, Netflix…) pa so ustvarili manj kot milijardo evrov prihodkov v EU.

Ameriška podjetja obvladujejo velik del evropskega AV trga

Poročilo jasno kaže, da ameriška podjetja trenutno obvladujejo velik del evropskega AV trga. Močni so predvsem na področju SVOD in AVOD platform, ki predstavljajo najhitreje rastoči del trga. Direktor AIPA Gregor Štibernik ob tem izpostavlja: »Gre za izredno perspektiven segment, ki bo določal prihodnost celotne evropske AV industrije. Zato evropska AV skupnost s posebno pozornostjo spremlja tudi morebitno združitev Netflixa in Warner Bros Discovery. Takšna koncentracijo bi bila za evropsko AV industrijo izjemno nevarna, saj bi še dodatno okrepila prevlado enega globalnega ponudnika, zmanjšala konkurenco in oslabila pogajalski položaj evropskih AV ustvarjalcev.«

Ključna zaščita avtorjev

Če k takšni dominanci dodamo še nove izzive, povezane predvsem z uporabo umetne inteligence v produkciji in distribuciji vsebin, pri čemer tempo razvoja znova narekujejo ameriška tehnološka podjetja, je jasno, da je potrebna ustrezna zaščita evropskih ustvarjalcev. »Prav ustvarjalci so tisti, ki omogočajo hitro rast tehnologije. Multinacionalke namreč razvijajo svoje platforme in sisteme, da bi lahko uporabniki uživali v delih, ki so rezultat dela AV ustvarjalcev,« ocenjuje Štibernik.

Transparentnost in pravično nadomestilo ključna

Kot smo v AIPA že večkrat poudarili, je ključno, da evropski ustvarjalci dobijo ustrezne zakonsko določene pravice, kot sta transparentno poročanje o uporabi del in pravično nadomestilo, ne glede na to, katera platforma ali tehnologija distribuira vsebine. EU je že razvila smernice in regulacije oz. pripravlja take, ki bi to omogočile: »To je korak v pravo smer, vendar bo potrebno še veliko dela pri implementaciji, predvsem pa je naloga evropskih odločevalcev zavarovati obstoječa pravila, saj so trenutno predmet napadov s strani ameriških tehnoloških velikanov in ameriške vlade,« je dodal direktor AIPA.

Foto: Pixabay