Krakov je ta teden gostil 51. generalno skupščino SCAPR, ene najpomembnejših mednarodnih organizacij na področju kolektivnega upravljanja pravic izvajalcev, na kateri je tudi letos aktivno sodelovala AIPA. Program uvodnega dne je združil razprave o umetni inteligenci, položaju izvajalcev in prihodnosti sistemov privatnega kopiranja, v strokovne panele pa sta bila vključena dva predstavnika AIPA, direktor Gregor Štibernik, sicer član upravnega odbora SCAPR, in vodja pravne službe mag. Uroš Rožič.

 

Letošnjo generalno skupščino je gostila poljska organizacija STOART, tridnevni program pa je poleg statutarnih srečanj vključeval tudi razprave o ključnih spremembah, ki vplivajo na področje kolektivnega upravljanja pravic in širši ustvarjalni sektor. Poseben poudarek letošnjih razprav je bil namenjen vplivu umetne inteligence, razvoju sistemov privatnega kopiranja ter regionalnim pogledom in praksam kolektivnega upravljanja v evropskem in širšem mednarodnem prostoru.

 

Uvodni strokovni program je združil razprave o profesionalnem položaju izvajalcev, vplivu umetne inteligence na ustvarjalne industrije ter prihodnosti sistemov privatnega kopiranja. Sodelujoči so ob tem izpostavili vse pomembnejšo vlogo kolektivnih organizacij pri podpori ustvarjalcem in prilagajanju sistemov kolektivnega upravljanja hitrim tehnološkim spremembam.

 

Razprave o položaju izvajalcev, umetni inteligenci in privatnem kopiranju

Eden izmed uvodnih panelov je bil namenjen profesionalnemu položaju izvajalcev in izzivom, s katerimi se srečujejo v različnih delih sveta. Razprava je osvetlila pomen socialne varnosti ustvarjalcev, vloge kolektivnih organizacij pri podpori izvajalskim skupnostim ter iskanja učinkovitih rešitev za izboljšanje njihovega položaja v hitro spreminjajočem se ustvarjalnem in medijskem okolju. Na panelu je sodeloval direktor AIPA Gregor Štibernik, ki je kot član upravnega odbora SCAPR predstavil pomen mednarodnega sodelovanja in izmenjave dobrih praks pri zaščiti pravic izvajalcev.

 

»Kolektivno upravljanje pravic danes deluje v izrazito mednarodnem in tehnološko povezanem okolju, zato je sodelovanje med organizacijami ključnega pomena. Prav izmenjava znanj, izkušenj in skupnih stališč omogoča učinkovitejšo zaščito pravic izvajalcev ter prilagajanje sistemov novim oblikam uporabe AV in glasbenih del,« je poudaril Gregor Štibernik. 

V nadaljevanju programa so udeleženci razpravljali še o vplivu umetne inteligence na ustvarjalne industrije ter o prihodnosti sistemov privatnega kopiranja. Posebno pozornost so namenili pravnim, operativnim in tehnološkim izzivom, ki jih prinašajo nove tehnologije, ter vprašanju, kako zagotoviti učinkovito zaščito pravic in pravična nadomestila za ustvarjalce v digitalnem okolju.

 

Privatno kopiranje v času tehnoloških sprememb

Vodja pravne službe AIPA mag. Uroš Rožič je sodeloval na panelu, posvečenem prihodnosti sistemov privatnega kopiranja, kjer so razpravljali o prilagajanju obstoječih modelov hitrim spremembam v načinih dostopa do vsebin in tehnološkemu razvoju. Sodelujoči so predstavili različne regionalne prakse in izzive, s katerimi se kolektivne organizacije srečujejo pri zagotavljanju učinkovitega ter pravičnega nadomestila za ustvarjalce v digitalnem okolju.

 

Ljubljana ostaja pomembna referenca znotraj SCAPR

Med sodelujočimi je bila večkrat omenjena tudi lanskoletna jubilejna 50. generalna skupščina SCAPR, ki sta jo v Ljubljani uspešno soorganizirali AIPA in IPF. Dogodek je v mednarodnem prostoru pustil močan vtis tako zaradi organizacije kot tudi zaradi vsebinskih razprav o prihodnosti kolektivnega upravljanja pravic v času digitalnih sprememb.

 

Foto: SCAPR