V Dar es Salaamu v Tanzaniji je 15. in 16. julija potekal 5. regionalni seminar o avtorskih in sorodnih pravicah v avdiovizualnem sektorju, ki so ga organizirali COSOTA, ARIPO, Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) in Global Audiovisual Alliance (GAVA). Dogodek je združil predstavnike uradov za intelektualno lastnino, kolektivnih organizacij in strokovnjake iz 17 angleško govorečih afriških držav, ki so razpravljali o prihodnosti avdiovizualnega sektorja in razvoju učinkovitih sistemov kolektivnega upravljanja.

 

AIPA sta na seminarju zastopala direktor Gregor Štibernik in vodja pravne službe mag. Uroš Rožič. Za AIPA je bila to že tretja udeležba na tovrstnem regionalnem seminarju, potem ko je v preteklosti sodelovala že na srečanjih v Ugandi in Zambiji. S tem AIPA tudi zunaj Evrope utrjuje položaj prepoznanega mednarodnega partnerja pri razvoju sodobnih sistemov kolektivnega upravljanja ter pomembnega sogovornika pri oblikovanju rešitev za avdiovizualni sektor.

 

»Vsakič, ko se vrnemo v Afriko, vidimo enako – izjemno ustvarjalnost, veliko ambicij in iskreno željo po vzpostavitvi učinkovitih sistemov, ki bodo ustvarjalcem zagotavljali pravično nadomestilo. Ob tem pa ugotavljamo, da so številni izzivi, od tehnoloških sprememb do razvoja kolektivnega upravljanja, zelo podobni tistim, s katerimi se soočamo tudi v Evropi. Prav zato je izmenjava izkušenj med različnimi sistemi toliko pomembnejša,« poudarja direktor AIPA Gregor Štibernik.

 

Slovenske izkušnje kot primer dobre prakse

Pomemben del seminarja je predstavljal strokovni panel Od politike do prakse: primeri uravnoteženih avtorskopravnih ureditev v avdiovizualnem sektorju, na katerem je mag. Uroš Rožič predstavil slovenske izkušnje skupaj s predstavnico španske kolektivne organizacije AISGE. V predstavitvi je prikazal, kako lahko uravnotežen sistem kolektivnega upravljanja preseže zgolj zakonodajni okvir ter v praksi zagotavlja učinkovito varstvo pravic in pravično nadomestilo za ustvarjalce, izvajalce in producente.

 

»Ne glede na to, ali govorimo o Evropi ali Afriki, ostajajo temeljni izzivi podobni: kako ustvariti sistem, ki bo ustvarjalcem zagotavljal učinkovito uveljavljanje pravic tudi v času hitrih tehnoloških sprememb. Prav izmenjava praktičnih rešitev omogoča, da dobre prakse postanejo navdih tudi za druge države in se prenesejo v rešitve, ki delujejo tudi v praksi,« je poudaril mag. Uroš Rožič.

Sporazum z AVRS odpira nove možnosti

Ob robu seminarja je AIPA podpisala bilateralni sporazum z nigerijsko organizacijo AVRS (Audiovisual Rights Society of Nigeria), ki jo vodi Mahmood Ali-Balogun. Sporazum predstavlja pomemben korak pri nadaljnji krepitvi mednarodne mreže AIPA in razvoju sodelovanja med organizacijami, ki zastopajo imetnike pravic na avdiovizualnem področju.

AVRS po organizacijskem modelu sledi podobnim načelom kot AIPA, saj v okviru ene kolektivne organizacije združuje soavtorje, izvajalce in filmske producente. Takšen model, ki temelji na sodelovanju vseh kategorij imetnikov pravic, predstavlja pomembno izhodišče za učinkovito kolektivno upravljanje.

 

»Dolga leta je veljalo prepričanje, da je takšen model mogoč predvsem na manjših trgih, kakršna je Slovenija. Nigerija pa dokazuje, da lahko enako uspešno deluje tudi v eni največjih svetovnih filmskih industrij. Uspešno kolektivno upravljanje ni odvisno od velikosti države, temveč od kakovosti sodelovanja in zavezanosti interesom imetnikov pravic,« poudarja Gregor Štibernik.

 

Nigerijska filmska industrija velja za eno največjih na svetu. Vsako leto ustvari približno 2.000 filmov, zaposluje okoli pet milijonov ljudi in ustvari več kot 6,3 milijarde ameriških dolarjev prihodkov, zato sodelovanje z AVRS predstavlja pomembno priložnost za izmenjavo znanja, dobrih praks in nadaljnji razvoj mednarodnega sodelovanja.

 

Mednarodno sodelovanje v korist članov AIPA

Za AIPA mednarodna srečanja niso zgolj priložnost za predstavitev slovenskega znanja in izkušenj, temveč predvsem za vzpostavljanje dolgoročnih partnerstev. Prav strokovni dialog pogosto vodi do konkretnih projektov, bilateralnih sporazumov in tesnejšega sodelovanja med kolektivnimi organizacijami. Prav zaradi takšnih partnerstev lahko AIPA svojim članom zagotavlja dostop do mednarodnih izkušenj, razvija nove oblike sodelovanja ter krepi položaj slovenskih ustvarjalcev, izvajalcev in producentov v mednarodnem okolju.

 

Foto: Arhiv AIPA