V julijskih novicah pišemo, da so evropski odločevalci kulturo tudi uradno uvrstili med ključne politične prioritete EU. Irska je prevzela predsedovanje Svetu EU, med svoje prednostne naloge pa vključila tudi evropski avdiovizualni sektor. V EU medtem prevladuje mnenje, da bo Paramountov prevzem družbe Warner Bros. Discovery oslabil evropsko neodvisno produkcijo, kulturno raznolikost in kinematografe.

Med novicami iz industrije poročamo, da si evropski ustvarjalci želijo večje vloge Sveta EU pri oblikovanju kulturnih politik ter poudarjajo pomen programa AgoraEU za financiranje kulturno-kreativnega sektorja. Število ponudnikov storitev v evropskem avdiovizualnem sektorju se še naprej povečuje – lani se je povečalo za pet odstotkov. Francoski, nemški in španski producenti si želijo večjega vpliva na evropske politike. Slovaška beleži upad domače produkcije, kljub temu pa ostaja privlačna za tuje produkcije. Romunija medtem krepi filmske spodbude.

Pišemo tudi, da želi Netflix omejiti kapico za financiranje vsebin v Franciji, evropski kinematografi pa so lani zabeležili manj obiska in nižje prihodke. Globalne pretočne platforme vse bolj brišejo meje med trgi. AEPO-ARTIS je dobil novo vodstvo, ki bo posebno pozornost namenilo varovanju avtorskih pravic v času umetne inteligence. Na srečanju AEPO-ARTIS in EuroFIA je aktivno sodelovala tudi AIPA. Nepredvidljivost ameriškega predsednika pa vse bolj jezi tako EU kot ameriški tehnološki sektor.

Novice iz industrije zaključujemo s temami, povezanimi z umetno inteligenco in njenim vplivom na avtorske pravice. Hollywood umetno inteligenco uporablja vse pogosteje in razvija nova orodja, ob tem pa se odpira vprašanje prihodnosti zaposlenih v industriji. Google je investiral 75 milijonov dolarjev v podjetje, ki razvija orodja za filmsko produkcijo. Oskarjevka Cate Blanchett pa je v Evropskem parlamentu predstavila orodje za nadzor nad uporabo podobe posameznikov.

Med pravnimi zadevami izpostavljamo mnenje Evropskega združenja za avtorske pravice o primeru Streamz, v katerem ugotavlja, da direktiva CDSMD ne predvideva avtomatične pravice do dodatnega nadomestila. Deset let po brexitu se razlike med evropskim in britanskim sistemom avtorskega prava še poglabljajo. Nemška sodna praksa oblikuje meje uporabe umetne inteligence in avtorskih del, vse več pozornosti pa se namenja tudi licenciranju kot temelju odgovornega razvoja umetne inteligence. Ciper med prvimi državami EU uvaja pravila za preprečevanje zlorab z globokimi ponaredki (deepfake) in digitalnimi dvojniki.

EVROPSKE IN MEDNARODNE INSTITUCIJE

Evropski odločevalci kulturo postavljajo med ključne politične prioritete EU

Evropska komisija: Svet EU, Evropski parlament in Evropska komisija, so v skupni izjavi Evropa za kulturo, kultura za Evropo (Europe for Culture, Culture for Europe) poudarili, da mora kultura postati ena osrednjih prioritet prihodnjih evropskih politik. Institucije izpostavljajo pomen kulturno-kreativnega sektorja za evropsko identiteto, demokracijo, konkurenčnost in gospodarsko rast ter napovedujejo tesnejše vključevanje kulturnih vprašanj v oblikovanje prihodnjih evropskih politik. Več o tem tukaj.

Irska prevzela predsedovanje Svetu EU, med prioritetami evropska kultura in avdiovizualni sektor

Irsko predsedstvo in Politico: Irska je s 1. julijem prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu EU. Med prednostnimi nalogami predsedstva pa so med drugim opredelili krepitev evropske konkurenčnosti, digitalno preobrazbo ter podporo kulturno-kreativnemu sektorju. Irska tudi napoveduje nadaljnje napore na področju izvajanja evropske zakonodaje s področja digitalnih storitev, umetne inteligence in medijev ter poudarja pomen evropske kulturne raznolikosti in odpornosti avdiovizualnega sektorja. O tem, da je predsedovanje EU prevzela Irska, je poročal tudi Politico, ki je ob tem izpostavil izzive, ki jo čakajo na področju regulacije velikih tehnoloških platform. Več o tem tukaj in tukaj.

Paramountov prevzem Warner Bros. Discovery bo oslabil evropsko neodvisno produkcijo, kulturno raznolikost in kinematografe

Evropski parlament, Politico, Variety in Cineuropa: Evropski poslanci so na Evropsko komisijo naslovili vprašanje glede 111 milijard dolarjev (96 milijard evrov) vrednega prevzema družbe Warner Bros. Discovery s strani Paramounta. Opozarjajo, da bi združitev lahko dodatno okrepila koncentracijo lastništva na svetovnem in evropskem avdiovizualnem oz. medijskem trgu ter oslabila evropsko neodvisno produkcijo in kulturno raznolikost. Komisijo pozivajo, naj pri morebitni presoji upošteva tudi vpliv na evropski avdiovizualni ekosistem, ne zgolj pravil konkurence. Politico pa je poročal, da  naj bi Paramount nekoliko spremenil svojo ponudbo za prevzem Warner Bros. Discovery, in sicer na način, da bi lahko čim prej pridobil odobritev EU. Bruselj naj bi imel pomisleke glede koncentracije medijskega in avdiovizualnega trga, zato naj bi Paramount šel v nekatere koncesije, med drugim odprodajo določenih delov svojega portfelja. O prevzemu je poročal tudi Variety, ki med drugim ocenjuje, da mu EU načeloma ne nasprotuje, kar pa se ne da reči za Združeno kraljestvo. Britanski regulatorji namreč veliko več opozarjajo na morebiten monopol in škodljive posledice za uporabnike. Portal Cineuropa pa je poročal, da bo morebitni prevzem ogrozil evropske kinematografe. Več o tem tukaj, tukaj, tukaj in tukaj.

INDUSTRIJA

Evropski ustvarjalci želijo večjo vlogo Sveta EU pri oblikovanju kulturnih politik, ob tem pa tudi poudarjajo pomen programa AgoraEU

Culture Action Europe: Pobuda Culture Action Europe v blogu z naslovom Drugi velikan v prostoru, delovni načrt Sveta EU za kulturo opozarja, da Svet EU poleg Evropskega parlamenta in Evropske komisije igra ključno vlogo pri sprejemanju kulturnih politik. Zato bi moral v svoj program dela vključiti več področij, povezanih z evropskim kulturno-kreativnim sektorjem. Pobuda ponovno opozarja tudi, da predlog večletnega finančnega okvira EU prinaša neugodne posledice za program AgoraEU, ki je ključen za financiranje kulturno-kreativnega sektorja. Ustvarjalci poudarjajo, da bi zmanjšanje sredstev oslabilo evropsko kulturno politiko in dolgoročno konkurenčnost kulturnih industrij. Več o tem tukaj in tukaj.

Število igralcev v evropskem avdiovizualnem sektorju se povečuje

Evropski avdiovizualni observatorij: Število ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev in platform za deljenje videov v Evropi se je lani v primerjavi z letom 2024 povečalo za pet odstotkov. Rast poganja širitev pretočnih platform, večja lokalizacija vsebin in nadaljnja digitalizacija evropskega medijskega trga. Podatki kažejo na nadaljnjo fragmentacijo trga, kjer se globalni in lokalni ponudniki vse bolj prepletajo. Več o tem tukaj.

Francoski, nemški in španski producenti  želijo, da se njihov glas v EU institucijah bolj sliši

ScreenDaily: Producenti iz Francije, Nemčije in Španije so oblikovali skupno pobudo za okrepitev lobiranja v institucijah EU. Namen povezovanja je povečati vpliv v Bruslju pri oblikovanju pravil, predvsem na področju subvencij, koprodukcij in regulacije streaming platform. Pobuda prihaja v času, ko se evropski producenti soočajo z vse močnejšo konkurenco globalnih, predvsem ameriških platform. Več o tem tukaj.

Slovaška beleži padec domače produkcije,  a ostaja zanimiva za tuje produkcije

Cineuropa: Obseg produkcije slovaške avdiovizualne industrije se je lani skrčil, predvsem zaradi manjših domačih produkcijskih proračunov in omejenih investicij. Kljub temu je država ohranila močno mednarodno prisotnost, saj še naprej privablja tuje produkcije in sodeluje v evropskih koprodukcijah. Več o tem tukaj.

Romunija krepi filmske spodbude

Cineuropa: Romunija je podaljšala sistem denarnih povračil za filmske produkcije ter ponovno aktivirala zakon o kinematografiji. Ukrepi so namenjeni privabljanju tujih snemanj, krepitvi domače produkcije in izboljšanju konkurenčnosti v regiji. Država s tem poskuša utrditi položaj enega pomembnejših vzhodnoevropskih filmskih oz. avdiovizualnih produkcijskih centrov. Več o tem tukaj.

Netflix želi kapico za financiranje vsebin v Franciji

Advanced Television: Netflix si prizadeva za spremembo francoske zakonodaje, ki določa obvezne investicije pretočnih platform v lokalno produkcijo. Podjetje želi omejitev oz. kapico na področju obveznih investicij. Kot poudarjajo v podjetju, trenutni sistem namreč omejuje njegovo konkurenčnost in globalno programsko strategijo. Več o tem tukaj.

Evropski kinematografi lani z manj obiska in manj prihodkov

International Union of Cinemas: Evropski kinematografi so lani privabili 870,2 milijona obiskovalcev, kar je 5,1 odstotka manj kot leto prej. Prihodki od prodaje vstopnic so se znižali za 1,2 odstotka na 6,9 milijarde evrov, kaže letno poročilo združenja. Kot poudarjajo, so bili rezultati po evropskih državah zelo različni, kar je posledica neenakomernega razporeda ameriških filmov, deloma zaradi zamud pri izidih po hollywoodskih stavkah leta 2023 ter manjših domačih produkcij na nekaterih trgih. Več o tem tukaj.

Globalne pretočne platformę vse bolj brišejo meje med trgi

Advanced Television: Komentar z naslovom Konec teritorialnega licenciranja oz. ali globalni streaming dela meje nepomembne?, v katerem avtor ugotavlja, da globalne pretočne platforme postopoma odpravljajo klasično teritorialno licenciranje, saj vse pogosteje ponujajo vsebine na več trgih hkrati. Ta premik zmanjšuje pomen geografskih omejitev in spreminja tradicionalne distribucijske modele filmske industrije. Več o tem tukaj.

AEPO-ARTIS izvolil novo vodstvo, v ospredju avtorske pravice in umetna inteligenca

AEPO ARTIS in PlayRight: Svet Združenja evropskih organizacij izvajalcev (AEPO - ARTIS) je na prvi seji novega mandata izvolil novo vodstvo organizacije. Za predsednika je bil soglasno izvoljen direktor belgijske organizacije za kolektivno upravljanje pravic izvajalcev PlayRight Christophe Van Vaerenbergh, podpredsednika pa ostajata Patricia Riera-Barsallo (AISGE) in Pál Tomori (EJI) . Tilo Gerlach iz GVL pa je bil imenovan za posebnega odposlanca, ki bo pomagal pri prehodu vodstva in imenovanju novega generalnega sekretarja. Novo vodstvo bo delo usmerilo predvsem v zaščito pravic ustvarjalcev v času vzpona umetne inteligence, tudi v nadaljnji razvoj evropske avtorske zakonodaje. Več o tem tukaj.

Na srečanju AEPO-ARTIS in EuroFIA tudi AIPA

AEPO - ARTIS: Predstavniki AEPO-ARTIS in evropskega dela Združenja sindikatov igralcev (EuroFIA) so se zbrali v belgijskem Namurju, kjer so na okroglih mizah obravnavali pregled direktive o avtorski in sorodnih pravicah na digitalnem trgu, implementacijo Pekinške pogodbe ter izzive, ki jih prinaša umetna inteligenca za avtorske pravice. Na prvi je sodeloval tudi vodja pravne službe AIPA Uroš Rožič, ki je med drugim izpostavil slovensko implementacijo direktive, ki globalno velja za primer dobre prakse.

Nepredvidljivost ameriškega predsednika jezi EU in ameriški tehnološki sektor

Politico: Evropska komisija je obsodila pritiske in grožnje s tarifami, ki jih je izrekel ameriški predsednik Donald Trump zaradi vztrajanja EU pri ohranitvi stroge regulacije velikih tehnoloških platform. Kot poudarja Politico, so v ospredju spori glede regulacije velikih tehnoloških podjetij ter izvajanja aktov o digitalnih trgih in digitalnih storitvah. EU vztraja pri strožjem nadzoru, medtem ko ameriška administracija zahteva bolj ohlapno zakonodajo in večjo vlogo trga. Politico tudi poroča, da Trump čez noč spreminja svoja stališča glede ureditve umetne inteligence v ZDA, kar negativno vpliva na razvoj sistemov in investicije. Več o tem tukaj in tukaj.

Hollywood vse pogosteje uporablja umetno inteligenco,  kaj bo z zaposlenimi?

Hollywood Reporter in Deadline: Znaten del zaposlenih v hollywoodskih studiih se vse pogosteje vključuje v procese priprave in označevanja podatkov za šolanje sistemov umetne inteligence, kar odpira vprašanja o dolgoročni stabilnosti delovnih mest v industriji. Vzporedno se krepi razprava o tem, kako bo umetna inteligenca vplivala na produkcijske procese in avtorske pravice, saj številni ustvarjalci opozarjajo na tveganje avtomatizacije delov ustvarjalnega in tehničnega dela v filmu. V tem kontekstu se kot primer širše razprave o vlogi umetne inteligence v avtorskem filmu omenja tudi režiser Luca Guadagnino, ki je s svojim filmom o OpenAI, tega je naročil Amazon, a kasneje prodal studiu Neon, sprožil številna vprašanja glede uporabe novih tehnologij v ustvarjalnem procesu in avtorstva oz. avtorskih pravic. Deadline ob tem poroča tudi o razpravi v industriji, kjer se pojavlja vprašanje, ali umetna inteligenca deluje kot nekakšna "kozmetična kirurgija" za filme, saj studii z njo vse pogosteje subtilno spreminjajo prizore, igralce in vizualne elemente, pogosto brez jasnega razkritja. To odpira dodatna vprašanja o transparentnosti in etiki v postprodukciji.  Več o tem tukaj, tukaj in tukaj.

Ustvarjalci v Hollywoodu dobili dve novi orodji umetne inteligence

The Hollywood Reporter in Advanced Television: Open Art, zagonsko podjetje s področja umetne inteligence, ki so ga ustanovili nekdanji zaposleni v podjetju Google, je lansiral sistem Director. Ta ponuja t. i. vibe directing, ki omogoča ustvarjanje in usmerjanje filmskih prizorov z umetno inteligenco na bolj intuitiven oz. režiserski način. Koncept temelji na tem, da uporabnik ne piše klasičnih ukazov, ampak opisuje občutek, ton in estetiko prizora, umetna inteligenca pa to pretvori v vizualno produkcijo. Portal Advanced Television pa je poročal, da je skupina hollywoodskih filmskih ustvarjalcev predstavila novo orodje umetne inteligence na področju produkcije, Cascade. To je namenjeno pospeševanju delovnih procesov v filmski produkciji in integraciji umetne inteligence v zgodnje faze razvoja vsebin. Orodje naj bi omogočilo bolj učinkovito načrtovanje in vizualizacijo projektov. Več o tem tukaj in tukaj.

Google z naložbo v filmski studio A24 in razvoj orodij umetne inteligence za produkcijo

Variety: Google je vložil 75 milijonov dolarjev (okoli 65 milijonov evrov) v filmski studio A24, ki sodeluje pri razvoju orodij umetne inteligence za filmsko produkcijo. Investicija je usmerjena v pospeševanje uporabe umetne inteligence v kreativnih procesih, od razvoja scenarijev do postprodukcije. Naložba odpira tudi vprašanja o ravnotežju med tehnološkim razvojem in avtorskim nadzorom v filmski industriji. Več o tem tukaj.

Igralka Cate Blanchett v Evropskem parlamentu predstavila orodje za nadzor nad upodabljanjem ljudi

Euractiv: Oskarjevka Cate Blanchett je v Evropskem parlamentu predstavila orodje umetne inteligence, t. i. AI Consent, ki ljudem omogoča, da izjavijo, ali in pod kakšnimi pogoji dovoljujejo, da sistemi umetne inteligence uporabljajo njihovo podobo. Orodje, katerega razvoj financira neprofitna organizacija RSL Media, katere soustanoviteljica je tudi Blanchett, naj bi izboljšalo nadzor nad uporabo osebnih podatkov in glasov v sistemih umetne inteligence. Pobuda je del širše evropske razprave o regulaciji umetne inteligence, transparentnosti in avtorskih pravicah. Več o tem tukaj.

PRAVNE ZADEVE

Trajalo je deset let

Evropsko združenje za avtorske pravice (European Copyright Society) je objavilo mnenje o pravici do nadomestila v zadevi Streamz, kjer poteka sodni spor glede vprašanja, ali imajo avtorji pravico do dodatnega nadomestila po tem, ko svoja dela že licencirajo platformam v skladu s 17. in 18. členom direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Združenje ocenjuje, da direktiva ne predvideva avtomatske dodatne pravice do plačila poleg pogodbeno dogovorjenih licenc, končno razlago pa prepušča Sodišču EU. O tem je poročal tudi Kluwer Copyright Blog. Več o tem tukaj in tukaj.

Po desetih letih od Brexita je vse več razhajanj med evropskim in britanskim avtorskim pravom

The IPKat: Analiza z naslovom Kaj se je v 10 letih zgodilo z varovanjem intelektualne lastnine po izstopu Združenega kraljestva iz EU, v katerem avtorji v dveh delih opisujejo razhajanja med britanskim in evropskim pravnim sistemom, spremembe pri čezmejnem varstvu avtorskih pravic ter postopno oddaljevanje sodne prakse, kar ustvarja bolj razdrobljen pravni prostor za podjetja in ustvarjalce. Več o tem tukaj.

Nemška sodna praksa oblikuje meje uporabe umetne inteligence in avtorskih del

Morgan Lewis: Odvetniška pisarna Morgan Lewis ugotavlja, da na podlagi analize nemške sodne prakse na področju umetne inteligence in avtorskih pravic sodišča postopoma oblikujejo pravila glede uporabe zaščitenih del pri šolanju umetne inteligence in odgovornosti upravljavcev. Poleg tega sodišča postavljajo meje med dovoljeno uporabo podatkov in kršitvijo avtorskih pravic. Več o tem tukaj.

Licenciranje je temelj odgovornega razvoja umetne inteligence

Copyright Alliance: Komentar z naslovom Licenciranje umetne inteligence ni sovražnik inovacij, temveč njihov temelj, v katerem avtor poudarja, da licenciranje avtorskih del ne ovira razvoja umetne inteligence, temveč je ključni pogoj za njen trajnostni razvoj. Avtor meni, da lahko jasni licenčni modeli hkrati spodbujajo inovacije in zagotavljajo pošteno nadomestilo ustvarjalcem, namesto da bi umetna inteligenca temeljila na nepooblaščeni uporabi zaščitenih vsebin. Več o tem tukaj.

Ciper med prvimi v EU uvaja pravila proti deepfake zlorabam in digitalnim dvojnikom

Kluwer Copyright Blog: Ciper je sprejel nove določbe avtorske zakonodaje, ki urejajo uporabo t. i. sintetičnih dvojnikov in deepfake tehnologije. Nova ureditev krepi varstvo posameznikov pred nepooblaščeno uporabo njihove podobe, glasu ali identitete z umetno inteligenco. Več o tem tukaj.

Foto: Pixabay