AIPA je v Ljubljani združila organizacije iz regije pri iskanju skupnih rešitev za učinkovitejše varstvo pravic AV izvajalcev. Na dvodnevnem srečanju Balkan Buzz 2026 so predstavniki igralskih in kolektivnih organizacij skupaj z evropskimi in globalnimi partnerji razpravljali o pravičnem nadomestilu, pretočnih platformah, umetni inteligenci in naslednji generaciji pravic izvajalcev. Pomemben rezultat srečanja je Ljubljana Buzz Note 2026, osnutek skupne regionalne izjave, v kateri so opredelili ključne izzive, skupne prioritete na področju pravic izvajalcev in kolektivnega upravljanja ter aktivnosti do naslednjega srečanja Balkan Buzz.

 

Balkan Buzz 2026 je 10. in 11. septembra v Ljubljani gostilo Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev ob podpori GAVA, AEPO-ARTIS in AIPA. Dvodnevno srečanje na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani je povezalo predstavnike organizacij A-PRAVA iz Črne gore, AIPA in KOPRIVA iz Slovenije, AVIP iz Hrvaške, AZAS iz Severne Makedonije, GOS iz Srbije, UFR BiH iz Bosne in Hercegovine ter VAPIK s Kosova. Regionalnim organizacijam so se pridružili tudi predstavniki globalnega združenja GAVA, evropskega AEPO-ARTIS in španske kolektivne organizacije AISGE, ki je predstavila primer dobre prakse.

Od regionalnega dialoga do konkretnega sodelovanja

Balkan Buzz se je v zadnjih letih razvil v regionalno platformo, ki povezuje igralske organizacije, kolektivne organizacije in druge strokovnjake s področja pravic AV izvajalcev. Namen srečanj ni le izmenjava izkušenj, temveč oblikovanje skupnih pobud in rešitev za izzive, s katerimi se srečujejo izvajalci in organizacije v državah regije.

Tudi razvoj vsebin posameznih srečanj kaže na postopno nadgrajevanje regionalnega sodelovanja.

 

V Skopju so bile leta 2024 v ospredju evropske integracije, sistemi kolektivnega upravljanja in razmere v posameznih državah, v Zagrebu leta 2025 nadomestila, tarife, privatno kopiranje in platforme, v Prištini istega leta pa krepitev zmogljivosti, regionalno sodelovanje in praktična orodja kolektivnega upravljanja. Ljubljana je pomenila naslednji korak: razpravo o tem, kako obstoječe sisteme pripraviti na umetno inteligenco, pretočne platforme in razvoj novih pravic izvajalcev.

 

AIPA pomemben člen tudi v regiji

AIPA je pri tem tudi letos prevzela pomembno strokovno in povezovalno vlogo. Direktor AIPA Gregor Štibernik je vodil razpravo o trenutnem stanju pravic izvajalcev v državah regije, v kateri so delegacije opredelile pozitivne premike, največje izzive in področja, na katerih bi regionalno sodelovanje lahko prineslo konkretne rezultate. Vodja pravne službe AIPA mag. Uroš Rožič je vodil razpravo o obstoječih in manjkajočih pravicah ter ovirah za njihovo učinkovito kolektivno upravljanje.

 

»Države v naši regiji imajo razmeroma majhne AV trge, iz nekdaj skupnega sistema pa je nastalo sedem različnih nacionalnih ureditev, vsaka s svojo avtorsko-pravno ureditvijo. Prav zato danes potrebujemo več sodelovanja, ne manj. Balkan Buzz kaže, da lahko z izmenjavo izkušenj in skupnim nastopom hitreje pridemo do rešitev, ki jih posamezna organizacija ali država težko doseže sama. Ljubljana je naredila pomemben korak naprej, od pogovora o skupnih izzivih k skupnim izhodiščem za prihodnji razvoj pravic izvajalcev,« poudarja Gregor Štibernik, direktor AIPA.

 

Od temeljnih pravic do pretočnosti in umetne inteligence

Predstavniki organizacij iz Črne gore, Slovenije, Hrvaške, Severne Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine ter s Kosova so se strinjali, da morajo nadomestila za privatno kopiranje, kabelsko retransmisijo in radiodifuzno oddajanje predstavljati minimalni temelj ekonomskih pravic AV izvajalcev. Izpostavljeno je bilo, da bo treba na tej osnovi graditi nadaljnji razvoj pravic, zlasti pri pretočnih platformah in drugih digitalnih oblikah uporabe AV del. Pomembno skupno izhodišče udeležencev je bilo tudi, da morajo biti pravice do nadomestila, kjer je to mogoče, neodpovedljive, če želijo v praksi doseči svoj namen.

Velik del razprav je bil zato namenjen vprašanju, kdo v digitalnem okolju je dejansko plačan za uporabo AV del. Udeleženci so govorili o pravičnem nadomestilu, transparentnosti prihodkov pretočnih platform, možnostih kolektivnega upravljanja in izzivih globalnih distribucijskih modelov. Pri umetni inteligenci so bili v ospredju digitalna podoba izvajalcev, sintetični izvajalci, soglasje in nadzor nad uporabo njihove identitete ter pravično nadomestilo za uporabo v okoljih umetne inteligence.

 

Razpravo je dopolnila predstavitev najnovejše raziskave evropskega združenja AEPO-ARTIS o pravičnem plačilu igralcev. Med njenimi ključnimi ugotovitvami je, da pogodbeni mehanizmi sami po sebi v praksi ne zagotavljajo pravičnega nadomestila in da številni igralci zaradi strahu pred izgubo prihodnjih delovnih priložnosti svojih pogodbenih pravic ne uveljavljajo. Kot učinkovitejša rešitev se zato kaže neodpovedljiva pravica do nadomestila, ki se uveljavlja prek kolektivnega upravljanja.

 

Ljubljana Buzz Note 2026 za skupen regionalni nastop

Pomemben rezultat dvodnevnega srečanja je Ljubljana Buzz Note 2026, skupna regionalna izjava, v kateri so udeleženci opredelili ključne izzive za izvajalce, skupne prioritete na področju njihovih pravic in kolektivnega upravljanja ter aktivnosti, ki jih želijo skupaj izpeljati do naslednjega srečanja Balkan Buzz.

 

Za AIPA je nadaljnje povezovanje organizacij v regiji pomemben del mednarodnega delovanja. Prav izmenjava znanja, skupno prepoznavanje problemov in usklajeno iskanje rešitev lahko državam z manjšimi AV trgi omogočijo učinkovitejše uveljavljanje interesov ustvarjalcev in izvajalcev tudi v širšem evropskem in mednarodnem okolju. Ljubljana Buzz Note zato ni zaključek letošnjega srečanja, temveč podlaga za nadaljnje skupne aktivnosti in sodelovanje do Balkan Buzza 2027.

 

Foto: Voranc Vogel