Navdušenje nad filmi je letos na najvišji ravni doslej, pri čemer si jih evropski in svetovni ljubitelji najraje ogledajo v kinu. Kot kaže ena od nedavnih raziskav, skoraj polovica vprašanih filme najraje gleda v kinematografih, ostalo odpade na druge oblike predvajanja, kot so televizija, VOD, idr. Večina gledalcev, kar 65 odstotkov, ob tem ocenjuje, da je ogled v kinu najprijetnejši način uživanja v filmu. Na vprašanje, kaj bi ob obisku kina ocenili kot edinstveno izkušnjo, jih je 49 odstotkov odgovorilo, da bi bilo to srečanje z najljubšo igralko oz. igralcem, je še razvidno iz raziskave. V AIPA ob tem izpostavljamo, da je avdiovizualna industrija, s tem pa tudi filmska, ena najhitreje rastočih panog, pa tudi panoga z največjimi multiplikativnimi učinki.

Film in filmski festivali imajo pozitiven učinek na gospodarstvo

Raziskava, ki jo je v 20 državah (v 16 evropskih državah ter v Avstraliji, Braziliji, na Kitajskem in v ZDA)  januarja letos za podjetje Mastercard opravila raziskovalna hiša Vitreous Worldwide, med drugim tudi kaže, da ima obisk kinematografov pozitiven učinek na nacionalno in lokalno gospodarstvo. Med letošnjim filmskim festivalom v Cannesu, ta je potekal med 14. in 25. majem, se je npr. poraba v restavracijah in barih, ki so locirani 10 kilometrov okoli prizorišča festivala, povečala celo do 198 . Gostinci so zaslužili več zaradi večjega števila gostov in zaradi naročil dražjih jedi, ki so jih zaželeli petičnejši filmski navdušenci, ugotavljajo v raziskavi.

Izdatki za zabavo se povečujejo

Popandemična rast obiskov kinematografov je del širšega trenda v zabavni industriji. V raziskavi opažajo, da potrošniki vse več sredstev namenijo za zabavo, za plačilo pa v vse večji meri uporabljajo plačilne kartice (raziskavo je naročilo podjetje Mastecard). Delež izvršenih plačil za zabavo se je v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani na globalni ravni povečal za odstotno točko, in sicer z 21 na 22 odstotkov vseh plačil s karticami. Zdaj je ta delež že precej višji kot pred pandemijo covid-19, ko je znašal 19 odstotkov vseh plačil.

Avdiovizualna industrija ima multiplikativne učinke na gospodarstvo

Že dolgo je znano, da je avdiovizualna industrija, s tem pa tudi filmska, ena najhitreje rastočih panog, pa tudi panoga z največjimi multiplikativnimi učinki. Temu je tako tudi v Sloveniji, poudarja direktor AIPA Gregor Štibernik: "Večina evropskih držav, tudi slovenskih sosed, vse več vlaga v filmsko produkcijo, saj ne gre le za krepitev lokalne kulture in promocije države, v kateri je film posnet, ampak tudi za odličen posel. Vložek v filmsko industrijo ima multiplikativne učinke na gospodarstvo, poleg tega se zelo hitro povrne, saj od snemanja filma do predvajanja ne mine veliko časa," je ocenil. V času snemanja filma imajo od snemalnih ekip koristi vsi, od prevoznih podjetij, lokalnih avdiovizualnih ustvarjalcev, restavracij, trgovin do države. Ta od večjega prometa omenjenih dejavnosti pobere tudi več davkov, " je dejal.

Ob tem je znova spomnil, da bi zvišanje državnih sredstev zagotovo pripeljalo do nadaljnjega razvoja in krepitve industrije, ki je pomemben del slovenskega gospodarstva. To kaže tudi vedno znova aktualen Strateški načrt za razvoj slovenske avdiovizualne industrije do leta 2030, ki je nastal na pobudo predsednika vlade Roberta Goloba. Načrt predvideva, da bi z nekaterimi ukrepi, tudi z večjim financiranjem države, lahko slovenska avdiovizualna industrija do leta 2030 na letni ravni ustvarila za milijardo evrov prihodkov.