Novo poročilo Evropskega avdiovizualnega observatorija razkriva manj vidno, a zelo razširjeno plat evropske AV industrije. Analiza skoraj 39.000 scenaristov in režiserjev, ki so med letoma 2015 in 2024 sodelovali pri evropskih celovečernih filmih ter pri igranih filmih in serijah za televizijo ali pretočne platforme, kaže na izjemno visoko fluktuacijo in negotove delovne pogoje, predvsem v filmskem sektorju. Posebej izstopa podatek, da več kot 40 % filmskih avtorjev po enem samem projektu nikoli več ne sodeluje pri novem filmu ali televizijskem delu. V AIPA opozarjajo, da takšni podatki potrjujejo dolgoletne izkušnje slovenskih AV ustvarjalcev ter kažejo na nujnost sistemskih ukrepov za zagotavljanje stabilnejših in pravičnejših pogojev dela.

Poročilo Evropskega avdiovizualnega observatorija temelji na analizi evropske produkcije v obdobju 2015–2024 in zajema države Evropske unije, Združeno kraljestvo, Norveško in Švico. Vključeni so izključno filmi ter igrane vsebine za televizijo in pretočne platforme, ki so bili dejansko realizirani in javno objavljeni. Podatki za leto 2024 so delno še začasni, zato poročilo večjo težo namenja dolgoročnim trendom kot kratkoročnim nihanjem.

Negotovost v filmskem sektorju

V vsakem letu obravnavanega obdobja je bilo približno 50 % aktivnih filmskih režiserjev takšnih, ki so ravno snemali svoj prvenec. To kaže na stalno menjavanje ustvarjalcev in pomanjkanje trajnostnih karier. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da 43 % filmskih scenaristov in 41 % filmskih režiserjev, ki so bili aktivni leta 2015, kasneje nikoli več ni sodelovalo pri nobenem novem filmskem ali televizijskem projektu.

Skupaj je bilo v obdobju desetih let v evropski filmski in televizijski produkciji aktivnih skoraj 39.000 scenaristov in režiserjev. Kljub tej številčnosti pa je prehajanje med filmom in televizijo redko. Le 11 % ustvarjalcev je v tem času delovalo na obeh področjih. Večina jih ostaja specializiranih za en sam segment, pogosto brez možnosti dolgoročne stabilnosti.

Prvi film je lahko tudi zadnji

Visoka fluktuacija ni zgolj posledica prihoda novih ustvarjalcev, temveč strukturna značilnost AV sektorja. Med letoma 2015 in 2024 je bilo namreč v povprečju vsako leto več kot polovica aktivnih filmskih režiserjev takšnih, ki so režirali svoj prvi celovečerni film. To kaže na sistem, ki je sicer odprt za nove glasove, a jim pogosto ne omogoča nadaljevanja kariere in trajnostnega delovnega okolja.

»Podatki iz poročila zelo natančno opisujejo realnost, ki jo režiserji in scenaristi živimo že dolgo. Filmski sektor je odprt za nove avtorje, a jim pogosto ne omogoča kontinuitete. Veliko ustvarjalcev dobi priložnost za prvenec, potem pa sistem ne ponudi jasne poti naprej. S kolegi po Evropi se redno srečujemo s podobnimi zgodbami, ne glede na velikost države ali trga. Če želimo ohraniti raznolik in kakovosten evropski film, morajo politike in podporni mehanizmi bolj sistematično naslavljati trajnostnost poklicev filmskih ustvarjalcev in AV sektorja,« poročilo komentira slovenski režiser in član izvršilnega odbora Zveze evropskih filmskih režiserjev (FERA) Klemen Dvornik.

Več dela, a za ožji krog ustvarjalcev

Čeprav je bilo med letoma 2015 in 2024 v Evropi posnetih več celovečernih filmov kot igranih AV del za televizijo in pretočne platforme, je večina zaposlitev za scenariste nastalo prav v televizijski in pretočni produkciji. Skoraj dve tretjini vseh scenarijev je bilo povezanih z igrano produkcijo za televizijo in pretočne platforme.

Hkrati so ta dela skoncentrirana med manjšim številom ustvarjalcev, kar pomeni več ponavljajočih se sodelovanj z istimi avtorji. Povprečno je scenarist v desetih letih delal pri 1,5 celovečernem filmu, a pri kar 3,3 televizijskih projektih. Televizija in pretočne platforme tako ponujajo več dela, vendar predvsem tistim, ki se v sistemu že uspejo obdržati.

Prehodi med filmom in televizijo so redki

Poročilo kaže, da je specializacija še vedno prevladujoča značilnost evropskega trga. Le 11 % vseh scenaristov in režiserjev je med letoma 2015 in 2024 delovalo tako na celovečernih filmih kot tudi na televiziji in pretočnih platformah.

Obstaja pa pomembna asimetrija: kar 42 % režiserjev, ki so bili aktivni na produkcijah, namenjenih televiziji in pretočnim platformam, je v nekem trenutku svoje kariere režiralo tudi celovečerni film. Obratna pot je precej redkejša, saj je le majhen delež filmskih režiserjev uspel preiti v televizijsko produkcijo. To kaže, da televizija pogosto ponuja stabilnejše delovne možnosti, film pa ostaja bolj nepredvidljiv.

Še večja negotovost pri dokumentarnem filmu

Posebej ranljiv del evropske AV produkcije predstavlja dokumentarni film. Poročilo ugotavlja, da sta dokumentarni in igrani film skoraj povsem ločena svetova, saj le majhen delež ustvarjalcev deluje v obeh segmentih. Dokumentaristi pogosteje sami pišejo in režirajo svoje filme, kar dodatno potrjuje močan avtorski pristop, a hkrati pomeni manj možnosti za delitev dela in ponavljajoče se zaposlitve.

Podatki kažejo tudi, da so ustvarjalci, ki so leta 2015 delovali predvsem na področju dokumentarnega filma, pogosteje zapustili sektor kot njihovi kolegi v igranem filmu ali televiziji. Dokumentarni film se tako izkazuje kot eden najbolj negotovih segmentov evropske AV industrije.

Avtorski film temelj evropske kinematografije

Evropski film še naprej temelji na avtorskem filmu. Med letoma 2015 in 2024 je kar 63 % filmskih režiserjev režiralo izključno filme, ki so jih tudi sami napisali. Posledično je manj prostora za scenariste, ki pri projektu ne sodelujejo tudi kot režiserji. Takšnih je bilo le nekaj več kot polovica vseh scenarističnih zaposlitev pri celovečernih filmih.

Ta model je značilen predvsem za filmsko produkcijo, saj so v televizijski produkciji vloge scenarista in režiserja večinoma ločene. To dodatno pojasnjuje, zakaj je televizija za številne ustvarjalce stabilnejše delovno okolje.

Razmere se ne izboljšujejo

Čeprav je televizijska produkcija v zadnjem desetletju predstavljala pomemben vir dela, poročilo opozarja, da se tudi tu rast števila zaposlitev upočasnjuje. Zadnja leta celo nakazujejo splošen upad števila pisnih in režijskih del tako v filmu kot na televiziji. To pomeni, da se razmere za ustvarjalce dolgoročno ne izboljšujejo, temveč postajajo vse bolj konkurenčne in negotove.

»AIPA že vrsto let aktivno zastopa interese režiserjev, scenaristov in drugih AV avtorjev ter si prizadeva za pravičnejše delovne pogoje, stabilnejše karierne poti, a jasno je, da potrebujemo dodatne, sistemske ukrepe. Ti morajo zagotoviti dostop do priložnosti in pravično nadomestilo za delo, ne glede na to, ali gre za film, televizijo ali pretočne platforme. Le s premišljenimi evropskimi in nacionalnimi politikami lahko ustvarjalcem omogočimo, da ostanejo v panogi in nadaljujejo z ustvarjanjem,« podatke komentira direktor AIPA Gregor Štibernik.

Foto: Pixabay