Ustvarjalci in njihove organizacije že dlje časa opozarjajo, da razvoj umetne inteligence hitro spreminja avdiovizualni sektor, zakonodaja, tudi na področju avtorskega prava, pa temu ne sledi. Najbolj pereče je področje šolanja sistemov umetne inteligence, kjer upravljalci brez dovoljenja in brez nadomestila uporabljajo avtorsko zaščitena dela. To negativno vpliva na socialni in finančni položaj avdiovizualnih ustvarjalcev, hkrati pa ogroža tudi evropsko kulturno raznolikost. V AIPA zato pozivajo k vzpostavitvi učinkovitega licenčnega sistema, ki bo ustvarjalcem zagotovil nadzor nad uporabo njihovih del in pravično nadomestilo. Evropski parlament bo 10. marca glasoval o podpori evropski kreativnosti in kulturi.

Na številne današnje izzive v kreativnem sektorju so pred dnevi opozorili tudi na Odboru Evropskega parlamenta za pravne zadeve (JURI), ki je evropske poslance pozval, naj na plenarni seji 10. marca glasujejo za podporo evropski kreativnosti in kulturi. Odbor JURI tako poziva k vzpostavitvi delujočega licenčnega trga, večji transparentnosti upravljalcev umetne inteligence ter zagotovitvi pravičnega nadomestila za uporabo avtorsko zaščitenih del.

Potrditev predloga pomemben signal Evropski komisiji

Kot so poudarili člani odbora, bo predlog, če bo dobil večinsko podporo v Evropskem parlamentu, jasen signal Evropski komisiji, da trenutni pravni okvir ne deluje in da so potrebni konkretni ukrepi za zaščito evropskih ustvarjalcev in ustvarjalnosti. Med predlogi je tudi določilo, da morajo biti evropski zakonodaji zavezani tudi upravljalci sistemov umetne inteligence s sedežem zunaj EU, če svoje storitve ponujajo na evropskem trgu.

Opt-out sistem v praksi neizvedljiv

Odbor JURI opozarja tudi na pomanjkljivosti obstoječega opt-out sistema oziroma t. i. pravice do odstopa, ki je za avdiovizualne ustvarjalce v praksi težko izvedljiva. Ti pogosto nimajo nadzora nad distribucijo svojih del na številnih spletnih platformah.

Najboljša rešitev je kolektivno licenciranje in kolektivno upravljanje pravic, ki lahko avtorjem zagotovi pravično nadomestilo, hkrati pa upravljalcem umetne inteligence omogoči zakonit dostop do kakovostnih vsebin za šolanje svojih sistemov. Odbor zato v predlogu Evropsko komisijo poziva, naj čim prej vzpostavi učinkovit licenčni okvir za uporabo avtorsko zaščitenih del pri razvoju umetne inteligence.

Umetna inteligenca ogroža prihodke avdiovizualnih ustvarjalcev

Na poziv odbora JURI se je odzvalo tudi Združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA), kjer poudarjajo, da neurejeno področje umetne inteligence resno ogroža preživetje evropskih avdiovizualnih ustvarjalcev. Sistemi umetne inteligence se namreč učijo na njihovih delih brez dovoljenja, plačila ali ustrezne transparentnosti.

Kot poudarjajo v SAA, raziskava Svetovnega združenja avtorjev in skladateljev (CISAC) kaže, da naj bi do leta 2028 prihodki upravljalcev umetne inteligence v avdiovizualnem sektorju dosegli 48 milijard evrov, medtem ko naj bi avdiovizualni ustvarjalci zaradi razvoja te tehnologije izgubili kar 21 odstotkov svojih prihodkov.

Kolektivno licenciranje kot ena od rešitev

Eden ključnih odgovorov na izzive, povezane z razvojem umetne inteligence, je kolektivno upravljanje pravic. Kolektivne organizacije so namreč edine, ki lahko učinkovito zastopajo ustvarjalce v odnosu do velikih tehnoloških podjetij, saj imajo vzpostavljeno infrastrukturo za licenciranje, zbiranje in razdeljevanje nadomestil.

Med možnimi licenčnimi rešitvami, ki jih SAA in druga evropska združenja predlagajo, so prostovoljno kolektivno licenciranje, razširjeno kolektivno licenciranje ter uzakonjena pravica do nadomestila. Slednja rešitev bi ustvarjalcem zagotavljala nadomestila prek centraliziranega sistema upravljanja in nadzora, ki ga izvajajo kolektivne organizacije.

V AIPA zaskrbljeni zaradi erozije pravic

Erozija pravic avdiovizualnih ustvarjalcev je razlog za veliko zaskrbljenost. Trg umetne inteligence se izjemno hitro razvija, s tem pa hitro rastejo prihodki in dobički upravljalcev teh sistemov, medtem ko se prihodki ustvarjalcev zmanjšujejo. »Številne študije kažejo, da upravljalci umetne inteligence pri šolanju svojih sistemov pogosto kršijo zakonodajo držav članic EU in evropsko zakonodajo. V AIPA zato podpiramo prizadevanja Evropskega parlamenta za vzpostavitev jasnega in delujočega sistema licenciranja ter pravičnega nadomestila za uporabo avtorsko zaščitenih del pri razvoju umetne inteligence,« poudarja direktor AIPA Gregor Štibernik.

Štibernik ob tem poudarja, da trenutni pravni okvir ustvarjalcem ne zagotavlja učinkovitega nadzora nad uporabo njihovih del. Zato je po njegovem mnenju nujno, da Evropska komisija čim prej vzpostavi rešitve, ki bodo zagotovile večjo transparentnost, spoštovanje avtorskih pravic in pravično plačilo za ustvarjalce.

Ob digitalnih tudi analogne vrzeli

Ob tem opozarja, da izzivi umetne inteligence ne smejo zasenčiti številnih analognih vrzeli v evropskem sistemu pravic. »V Evropski uniji so pravice in nadomestila za različne skupine ustvarjalcev še vedno zelo neenakomerno urejeni. Igralci na primer le v nekaj državah uživajo pravico do nadomestila iz naslova oddajanja, medtem ko so glasbeni izvajalci do takšnih nadomestil upravičeni v vseh državah članicah. Podobno velja tudi za avtorje. Avtorji glasbe v številnih državah prejemajo nadomestila od prodaje kino vstopnic, režiserji in scenaristi pa le v nekaterih,« izpostavlja Štibernik.

Ob tem dodaja, da če želimo dolgoročno ohraniti močan evropski avdiovizualni sektor in kulturno raznolikost, moramo poleg urejanja izzivov umetne inteligence odpravljati tudi te sistemske vrzeli. »Le tako bomo zagotovili, da se bo panoga razvijala na način, ki bo pravičen do ustvarjalcev in trajnosten za celoten kulturni ekosistem,« zaključuje diretkor AIPA Gregor Štibernik.

Foto: Pixabay