Slovenija kljub velikemu ustvarjalnemu potencialu še vedno ne izkorišča vseh priložnosti avdiovizualne industrije. Na strokovnem posvetu o AV industriji, ki sta ga včeraj v Ljubljani pripravili AIPA in Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (Zveza DSFU), so predstavniki filmskega sektorja, gospodarstva in institucij opozorili na nizko raven produkcije, sistemske ovire in potrebo po stabilnejši podpori. Premalo snemanja namreč pomeni tudi zamujeno gospodarsko priložnost za številne dejavnosti, od turizma in hotelirstva do transporta in lokalnih storitev.

 

Posvet sta z uvodnima nagovoroma odprla direktor AIPA Gregor Štibernik in predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Saša Tabakovič. V prvem delu dogodka so predstavniki politike predstavili svoj pogled na razvoj AV industrije v Sloveniji, pri čemer je bila izhodišče za razpravo tudi študija družbe Deloitte o stanju in potencialu slovenske AV industrije. Sodelovali so Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta v imenu liste NSi, SLS in Fokus, ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, Dejan Prešiček (SD), Aleš Novak iz strokovnega sveta za kulturo stranke Demokrati Anžeta Logarja, dr. Ignacija Fridl Jarc (SDS), Vesna Humar (Gibanje Svoboda) in Mitja Bervar (Prerod). Sogovorniki so se strinjali, da ima AV industrija v Sloveniji še velik razvojni potencial, njihovi pogledi pa se razlikujejo predvsem glede obsega sistemske podpore in vloge države pri razvoju trga.

O produkciji in gospodarskih učinkih AV industrije

V drugem delu posveta so se razpravljavci osredotočili na gospodarski, kulturni in razvojni potencial AV industrije ter na vprašanje, zakaj Slovenija snema razmeroma malo filmov in serij, čeprav ima sektor pomembne multiplikativne učinke na gospodarstvo. Snemanje filmov in serij namreč poleg filmskih ekip vključuje tudi številne druge dejavnosti, od hotelirstva, turizma in gostinstva do logistike, transporta in lokalnih storitev.

 

Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar je poudarila, da je bilo leta 2025 v Sloveniji približno 350 snemalnih dni, kar je manj kot v primerljivih državah, kot sta Češka in Hrvaška. Slovenija po njenem mnenju zaostaja tudi pri kadrovskih zmogljivostih institucij, ki skrbijo za razvoj filmske industrije.

 

Konkurenčnost in spodbude za produkcijo

Producent in član odbora Evropske filmske akademije Danijel Hočevar je opozoril, da slovenski sistem spodbud za tuje produkcije ni več dovolj konkurenčen. Čeprav država omogoča delno povračilo stroškov snemanja v višini 25 odstotkov, so nekatere države ta delež bistveno povečale. Estonija je na primer spodbudo dvignila na do 45 odstotkov, kar je dodatno okrepilo njen položaj na evropskem filmskem zemljevidu. Razprava je pokazala tudi, da bi bilo za večjo konkurenčnost potrebno stabilnejše in dolgoročno predvidljivo okolje za produkcijo ter bolj usklajeno delovanje različnih državnih institucij.

 

 

Potreba po sistemskih rešitvah

Udeleženci posveta so izpostavili, da bi za boljši razvoj sektorja potrebovali jasnejšo sistemsko ureditev in boljše medresorsko sodelovanje. Ena od možnosti je vzpostavitev strateškega sveta na ravni države, ki bi združeval predstavnike različnih ministrstev, saj AV industrija vpliva na številna področja, od kulture do gospodarstva in turizma. Pri razvoju sektorja bi lahko pomembno vlogo odigrali tudi izvenproračunski viri financiranja ter večja vključenost filmskih strokovnjakov v gospodarske in diplomatske delegacije države.

 

Film kot del gospodarske diplomacije

Predstavnica agencije Spirit Slovenija Nataša Kos je poudarila, da je Slovenija na točki, ko je treba na film in AV industrijo začeti gledati tudi kot na gospodarsko priložnost. Po njenem mnenju bi lahko filmski sektor postal del širšega ekosistema promocije države, denimo s sodelovanjem na mednarodnih gospodarskih sejmih. Režiser Klemen Dvornik je pri tem izpostavil pomen močnejše prodajne in distribucijske podpore za slovenske filme. Po njegovem mnenju bi lahko država okrepila prisotnost slovenskih ustvarjalcev na pomembnih filmskih tržnicah in festivalih, kot sta Berlin in Cannes.

 

AV industrija kot investicija v razvoj

Direktor AIPA Gregor Štibernik je poudaril, da ima slovenska AV industrija velik ustvarjalni in gospodarski potencial, ki pa ga država še ne izkorišča v celoti. AV industrija po njegovih besedah danes predstavlja širok ekosistem, ki povezuje ustvarjalnost, tehnologijo, podjetništvo in izvoz. Po njegovem mnenju je največji izziv predvsem stabilnost sistema. »Sistem prepogosto niha glede na politične spremembe, kar industriji jemlje tisto, kar najbolj potrebuje, zanesljivost, predvidljivost in dolgoročne investicije,« je poudaril Štibernik in dodal, da bi lahko AV industrija v Sloveniji postala pomemben motor gospodarske rasti, če bi jo država obravnavala kot razvojno naložbo.

 

 

Priložnost tudi za mednarodno prepoznavnost

Na posvetu so razkrili tudi, da bo aprila v Sloveniji gostoval odbor Evropske filmske akademije, saj si Slovenija prizadeva, da bi Ljubljana leta 2029 gostila podelitev evropskih filmskih nagrad. Po besedah Danijela Hočevarja bi tak dogodek za majhno državo pomenil pomembno promocijsko in gospodarsko priložnost, za katero pa bi morala država v prihodnjih letih zagotoviti relativno omejena sredstva.

 

Vir: STA

Foto: Bor Slana/STA