Krovne evropske organizacije avdiovizualnih ustvarjalcev so pozdravile sprejetje resolucije o avtorskih pravicah in generativni umetni inteligenci v Evropskem parlamentu, ki jo je na predlog nemškega evropskega poslanca Axla Vossa (CDU/EPP) pripravil Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve (JURI). Resolucija je pomembna, ker Evropski komisiji daje smernice in jasen politični mandat za ureditev evropskega sistema avtorskih pravic v povezavi z umetno inteligenco, so v skupnem sporočilu za javnost zapisali v Združenju evropskih filmskih režiserjev (FERA), Zvezi scenaristov Evrope (FSE) in Združenju avdiovizualnih avtorjev (SAA). Korak Evropskega parlamenta je, tako kot pred dnevi poziv odbora JURI, pozdravila tudi AIPA.

Kot ugotavljajo v organizacijah, želi Evropski parlament z resolucijo spodbuditi Komisijo, da odpravi vrzeli v zakonodaji, ki jih upravljalci umetne inteligence izkoriščajo, da lahko brez dovoljenj in brez nadomestil uporabljajo avtorsko zaščitena dela. Parlament tako v resoluciji med drugim zahteva popolno transparentnost glede uporabe del. Če je upravljalci sistemov umetne inteligence ne bodo zagotovili, bo veljala domneva, da so bila avtorsko zaščitena dela uporabljena za šolanje teh sistemov. To pa je lahko pravna podlaga za morebitne tožbe zaradi kršitve avtorskih pravic, poudarjajo krovne organizacije.

Nesporen pomen in vloga kolektivnih organizacij

FERA, FSE in SAA so ob sprejetju resolucije poudarili, da je trenutni sistem za ustvarjalce nepravičen. Po njihovem mnenju so upravljalci sistemov umetne inteligence zgradili zelo dobičkonosne poslovne modele – vse to pa na račun ustvarjalcev, ki ostajajo brez prihodkov, poudarjajo v FERA, FSE in SAA.

Predstavniki organizacij kot pomemben del resolucije vidijo vprašanje licenciranja. »Parlament poziva k vzpostavitvi jasnega in učinkovitega sistema licenciranja, ki bi imetnikom pravic okrepil pogajalsko moč in omogočil pravično nadomestilo za uporabo njihovih del. Ključno vlogo pri tem namenja kolektivnim organizacijam, ki bodo lahko skupaj z Evropsko komisijo vzpostavile ustrezen licenčni sistem,« poudarjajo.

Resolucija prav tako izpostavlja vprašanje plačila za preteklo uporabo avtorskih del. Parlament Evropski komisiji predlaga, naj preuči možnosti za izplačilo nadomestil za nazaj, zlasti v primerih, kjer še ne obstaja ustrezen licenčni trg.

AIPA pozdravlja sprejem resolucije

V Aipa menimo, da je odločitev Evropskega parlamenta je jasen signal, da je treba avtorsko zakonodajo uskladiti s tehnološkim razvojem. »Avdiovizualni ustvarjalci že dolgo opozarjajo, da se njihova dela nezakonito uporabljajo za šolanje sistemov umetne inteligence. Resolucija zdaj potrjuje, da je takšno stanje nevzdržno,« je ob sprejemu resolucije povedal direktor AIPA Gregor Štibernik.

Po njegovih besedah je zdaj ključnega pomena, da Evropska komisija politični signal parlamenta čim prej pretvori v konkretne zakonodajne rešitve. »Potrebujemo jasen in učinkovit licenčni okvir, ki bo ustvarjalcem omogočil nadzor nad uporabo njihovih del ter zagotovil pravično nadomestilo. Kolektivno upravljanje pravic je pri tem najbolj učinkovita rešitev, saj lahko ustvarjalcem zagotovi delujoč trg licenciranja, upravljalcem umetne inteligence pa zakonit dostop do kakovostnih vsebin,« je poudaril.

Pravila morajo biti enaka za vse

Štibernik ob tem opozarja, da razvoj umetne inteligence že zdaj pomembno vpliva na prihodke avdiovizualnih ustvarjalcev in lahko dolgoročno ogrozi tudi evropsko kulturno raznolikost. »Če želimo ohraniti močan evropski kreativni sektor, morajo tehnološki razvoj spremljati tudi ustrezna pravila na področju avtorskih pravic, ki se jih bodo morali držati tudi veliki upravljalci sistemov umetne inteligence. Če ne, bo evropska ustvarjalnost ogrožena,« je izpostavil.

Foto: Pixabay