Mednarodne streaming platforme morajo hrvaški filmski industriji nameniti dva odstotka prihodkov, ki jih ustvarijo na Hrvaškem. "Zakon o elektronskih medijih, ki prinaša omenjeno določbo, je stopil v veljavo lani oktobra, hrvaški film pa bo letno bogatejši za 665.000 evrov," je za portal Film New Europe dejal prvi mož Hrvaškega avdiovizualnega centra Chris Marcich. Največji delež, približno 400.000 evrov, naj bi po pričakovanjih prispeval Netflix, preostalo pa bodo poravnali HBO Max, Disney+ in Amazon Prime.

Marcich je še dejal, da bodo morala v skladu z novim zakonom telekomunikacijska podjetja hrvaškemu filmu nameniti deset odstotkov prihodkov, ki jih ustvarijo z avdiovizualnimi storitvami na Hrvaškem, zasebne televizije pa bodo morale prispevati pet odstotkov svojih prihodkov. "Z novim zakonom smo uvedli vrsto medsebojno povezanih ukrepov za spodbujanje neodvisne proizvodnje na Hrvaškem. Seveda je bil odpor, ko je zakon nastajal, zdaj pa se zdi, da so to streaming platforme pozitivno sprejele,” je ocenil. “Zakon je pomemben tudi z vidika enakopravnosti na trgu. Končno bodo namreč tudi mednarodne streaming platforme izenačene s hrvaškimi ponudniki storitev, saj slednji že nekaj časa namenjajo dva odstotka svojih prihodkov za financiranje hrvaškega filma,” je dejal.

Ob tem je poudaril, da zakon po novem predpisuje tudi kvote za evropska dela. Streaming platforme morajo imeti v svojih katalogih vsaj 30 odstotkov evropskih del, televizije pa morajo zagotoviti, da evropska dela predstavljajo več kot 50 odstotkov njihovega letnega programa. Od tega mora biti vsaj polovica hrvaških avdiovizualnih del.

Hrvaška se je z novo zakonodajo pridružila številnim evropskim državam, ki so z dajatvami streaming platforme prisilile, da vlagajo v lokalno filmsko industrijo. Pred dnevi sta to storili tudi Danska in Portugalska. V AIPA pozdravljamo rešitve, ki so jih sprejele omenjene države. Kot smo večkrat poudarili, bi morala biti zakonodaja enaka za vse, tudi za velike spletne platforme, ki davčne obveznosti praviloma poravnavajo le v ZDA ali pa kakšnih eksotičnih otokih z milo davčno zakonodajo, ustvarjalcem pa ne plačujejo praktično ničesar za uporabo del. Zato znova pozivamo, da Slovenija čim prej implementira predlani sprejeto direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu skupaj s členom, ki predvideva pravično in proporcionalno nadomestilo za uporabo del na spletu. Ključen del direktive so tudi mehanizmi, ki omogočajo zbiranje tega nadomestila, med drugimi tudi poročanje o uporabi del. Prav tako pa bi morala država uvesti dajatev, s katerimi bi pomagala domači avdiovizualni industriji.

Jasna pravila igre in pravično nadomestilo za uporabo del je toliko bolj ključno v času okrevanja po pandemiji covid-19. V času pandemije je evropski (in tudi slovenski) kulturno-ustvarjalni sektor praktično obstal, medtem ko so spletne platforme beležile najboljše poslovne rezultate v zgodovini. Lani so streaming platforme tako presegle številko milijardo naročnikov, do leta 2027 pa naj bi se ta številka zvišala na 1,69 milijarde (več o tem na tej povezavi).

Kot omenjeno, pa platforme ne želijo deliti svojega uspeha s tistimi, ki so jim to s svojimi deli omogočili. Z ustvarjalci. Poleg tega streaming platforme ne upoštevajo lokalnih zakonov, npr. o uporabi jezika, s čimer si ustvarjajo ekstra dobiček.

Če morajo npr. multipleksi v Kranju, Ljubljani, Mariboru in drugje plačevati dajatve (ob tem pa npr. še zagotoviti slovenske podnapise za filme), zakaj potem tega ni treba plačevati platformam, med katerimi - kot omenjeno - le redke izjeme spoštujejo našo medijsko zakonodajo in filme ustrezno opremijo s podnapisi.

Izredno pomemben je tudi davčni vidik, saj platforme v Sloveniji ne plačajo praktično nič davkov. Zgubljamo torej večkrat, saj gre denar od davkov in nadomestil mimo nas, prav tako ni sofinanciranja domače produkcije, trpi pa tudi uporaba slovenščine.