Internet smo premagali, umetne inteligence ne bomo

Avtorsko pravo je eno tistih področij, ki se najbolj jasno pokaže takrat, ko se svet začne hitro spreminjati. Vsak večji politični ali tehnološki prelom odpira nova vprašanja - od prvega, avstrijskega zakona iz leta 1847, ki je sovpadal z izdajo Prešernovih Poezij, prek Jugoslavije, njenega razpada in do osamosvojitve Slovenije, ki je vpeta v mednarodno okolje, nato od tiska in radia do interneta in vse do umetne inteligence. Vselej znova se sprašujemo, kaj pomeni biti avtor, komu pripada ustvarjeno delo in kako družba varuje človeško ustvarjalnost. Z razvojem umetne inteligence se ta vprašanja vračajo, a tokrat ne gre več samo za prilagajanje pravil. Vprašanje je temeljnejše: kaj storimo s pravom, ki je pisano za ljudi, v svetu, kjer ustvarjajo tudi stroji?

V peti epizodi podkasta Sodelujemo! se voditelj Miha Mazzini pogovarja z dr. Miho Trampužem.

Dr. Miha Trampuž je pravni svetovljan. Diplomiral je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je kot prvi v naši državi tudi doktoriral iz avtorskega prava. Približno leto in pol je bil raziskovalec na prestižnem Inštitutu Maxa Plancka za inovacije in konkurenco v Münchnu. Na poklicni poti je bil med drugim civilni sodnik na Občinskem sodišču v Ljubljani, nato 20 let vodja pravne pisarne pri Avtorski agenciji za Slovenijo (AAS). Po osamosvojitvi je pripravil osnutek za novo avtorsko zakonodajo Slovenije. Na mednarodni ravni je zastopal Slovenijo v strokovnih telesih Sveta Evrope, Svetovne organizacije za intelektualno lastnino WIPO, leta 2008 pa je tam zastopal celotno EU in njene države članice. Na področju avtorskega prava je svetoval vladam več tujih držav. Objavil je več knjig in številne članke doma in v tujini. Danes kot aktivni upokojenec še vedno soustvarja področje avtorskega prava v Sloveniji in širše.

Dr. Miha Mazzini je slovenski pisatelj, scenarist, kolumnist, antropolog in režiser petih kratkih filmov in nagrajenih celovečernih filmov. Je avtor več kot 30 literarnih knjig, ki so bile prevedene v šestnajst jezikov. Decembra 2025 je skupaj s soavtorjem Noahom Charneyjem pri založbi Bloomsbury Publishing izdal knjigo The Art of Fatherhood.

Iztočnice tokratnega podkasta Sodelujmo!:

• življenjska in strokovna pot dr. Mihe Trampuža: od civilnega prava in sodniške kariere do avtorskega prava, študija na prestižnem Inštitutu Maxa Plancka, dela na Avtorski agenciji za Slovenijo (AAS) ter priprave temeljnega avtorskega zakona v času osamosvajanja države;

• zgodovinski razvoj avtorskega prava na slovenskem prostoru: od prvega avstrijskega zakona iz leta 1847 v času Prešerna do Bernske konvencije, prek Jugoslavije do sodobnega evropskega in mednarodnega pravnega okvira;

• avtorsko pravo kot izraz antropocentričnosti: zakaj je avtor lahko le fizična oseba in zakaj pravo, ki izgubi človeka v središču, preneha opravljati svojo temeljno vlogo;

• tehnološki prelomi in avtorsko pravo: kako je področje preživelo prihod radia, filma in interneta ter zakaj je umetna inteligenca drugačen izziv, ki ga morda ne bomo mogli premagati na enak način;

• umetna inteligenca, rudarjenje podatkov in razvrednotenje ustvarjalnega dela: pravni, etični in družbeni vidiki »treniranja« UI na obstoječih avtorskih delih ter vprašanje meje med posnemanjem in ustvarjalnostjo;

• prihodnost avtorskih pravic in vloga prava v svetu umetne inteligence: kaj lahko storijo avtorji, institucije in družba ter kako ohraniti vrednost človeškega dela, presoje in odgovornosti v času, ko meje med človeškim in strojnim ustvarjanjem vse bolj izginjajo.

Ugotovitve & sporočilo

»Ustvarjalnost ni algoritem, je trma, kriza, dvom. V avtorskem pravu je ustvarjalno delo tisto, ki odraža osebnost živega avtorja.« - dr. Miha Trampuž

Pogovor z dr. Miho Trampužem je potovanje skozi skoraj 180 let avtorskega prava v slovenskem prostoru in hkrati osebna zgodba pravnika, ki je bil pri tem razvoju neposredno prisoten v najbolj prelomnih trenutkih. Od civilnega sodnika do vodilnega strokovnjaka za avtorsko pravo, od osnutka prvega slovenskega avtorskega zakona po osamosvojitvi do zastopanja tega področja v mednarodnih organizacijah, katere del je tudi naša država. Trampuževa pot je zrcalo tega, kako se pravo odziva na družbene in tehnološke spremembe.

Avtorsko pravo je v našem prostoru rezultat zgodovinskega razvoja, ki sega od avstrijskega zakona iz leta 1847, sprejetega prav v času, ko so izšle Prešernove Poezije, prek jugoslovanskega obdobja do sodobne Slovenije, vpete v evropski in mednarodni pravni okvir. Vsak korak našega sogovornika je bil premišljen, vsaka odločitev je izhajala iz prepričanja, da je ustvarjalnost neločljivo povezana s človekom.

Skozi čas je avtorsko pravo že prestalo številne tehnološke prelomnice. Radio, film in internet so predstavljali revolucije, za katere je pravo našlo odgovor. Umetna inteligenca predstavlja nov izziv, saj njena uporaba posega v sam proces ustvarjanja. Gre torej za vprašanje, ali lahko stroj postane avtor. In če lahko, kaj to pomeni za človeka.

Trampuž opozarja, da pravo ne more slepo slediti tehnologiji. Ne sme zgolj prilagajati paragrafe novim razmeram. Ohraniti mora jasno vrednotno izhodišče. To izhodišče je človek - njegovo dostojanstvo, njegova presoja, njegovo ustvarjalno delo. Če to izgubimo, ne izgubimo le pravnega instituta. Izgubimo razumevanje, zakaj sploh varujemo ustvarjalnost. Morda je umetna inteligenca prvi tehnološki prelom, kjer klasična pravna orodja ne bodo zadostovala.

Glavni izzivi, ki jih izpostavlja tokratni podkast Sodelujmo!:

• prenos zgodovinske izkušnje graditve avtorskega prava v novo dobo in kontinuiteta pravne misli, ki je preživela politične in tehnološke prelome;

• ohranjanje antropocentričnosti avtorskega prava v času umetne inteligence in preprečevanje razvrednotenja človeškega ustvarjalnega dela;

• vzpostavitev jasnih mej za uporabo avtorskih del pri učenju umetne inteligence in ohranitev nadzora avtorjev nad lastnimi deli;

• zagotavljanje etične in pravne odgovornosti v sistemu netransparentnih algoritmov;

• preprečevanje, da bi hitrost tehnološkega razvoja prehitela temeljne vrednote avtorskega prava;

• vloga malih držav in njihovih strokovnjakov v oblikovanju mednarodnega pravnega okvira za avtorsko pravo.

Poslušajte tudi prejšnje epizode podkasta Sodelujmo!

V 1. epizodi podkasta Sodelujmo!, objavljeni februarja 2026, smo gostili Klemna Dvornika in Danijela Hočevarja. V pogovoru sta razgrnila, kako deluje sistem kolektivnega upravljanja pravic in kakšne izzive za AV ustvarjalce prinaša vzpon umetne inteligence.

V 2. epizodi, objavljeni marca 2026, je Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, v pogovoru izpostavila, da je slovenski film odlična gospodarska priložnost – in zakaj brez javne podpore ne more obstajati.

V 3. epizodi smo s priznanima igralcema Mojco Fatur in Sašem Tabakovićem govorili o igralskem poklicu in izzivih, ki jih prinaša. Mojca Fatur je predsednica Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI), Saša Tabaković pa predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (ZDSFU). V pogovoru komentirata tako osebni kot sistemski pogled na prihodnost in trenutne izzive njune stroke.

V 4. epizodi smo gostili Mišo Molk, eno najvidnejših televizijskih ustvarjalk v Sloveniji. V tem pregledu življenjske poti smo govorili o njeni karieri, ki zajema vodenje, uredniško delo in vlogo varuhinje pravic gledalcev, poslušalcev in bralcev, ter ponuja redko priložnost za celovit vpogled v razvoj televizije in medijskega prostora pri nas.

Podkast Sodelujmo je projekt AIPA, namenjen ozaveščanju širše javnosti o pomenu avtorske in sorodnih pravic, delovanju kolektivnega upravljanja ter aktualnih izzivih, s katerimi se srečujejo ustvarjalci avdiovizualnih del.

Poslušajte na:

Spotify

Apple Podcasts

Sledite nam

Instagram

YouTube

Podkast Sodelujmo! je produkcija AIPA - organizacije za kolektivno uveljavljanje in zaščito pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del.