Skriti adut slovenskega gospodarstva - bonus epizoda Sodelujmo!

 

Kaj mora Slovenija narediti, da ustvarjalnost spremeni v gospodarsko rast?

 

Avdiovizualna (AV) industrija je v slovenskem javnem diskurzu prepogosto obravnavana kot kulturni strošek. A podatki govorijo drugače: za vsak evro, vložen v AV sektor, se vrneta skoraj dva. Slovenija ima odlične ustvarjalce, sodobno zakonodajo, naraščajočo postprodukcijo in edinstvene snemalne lokacije. Kar ji manjka, je politični konsenz, ki bi presekal mandatne cikle in tej industriji zagotovil tisto, kar najbolj potrebuje: predvidljivost, stabilnost in dolgoročne investicije.

 

To je bila osrednja ugotovitev dogodka »Ustvarjalnost, ki vrača investicije: AV industrija skriti adut slovenskega gospodarstva«, ki ga je skupaj z Zvezo društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (Zvezo DSFU) in Poslovno akademijo Finance organizirala AIPA. Tudi tokratni dogodek je nastal z jasnim ciljem, da takšne vsebine pripravljamo predvsem v interesu članstva. AV sektor deluje v sistemu, kjer zakonodaja neposredno določa prihodke imetnikov pravic, zato je eno od področij, ki je najbolj odvisno od političnih odločitev. Pravila kolektivnega upravljanja, sistem tarif in pristojnosti regulatorjev izhajajo iz zakonodaje, zato je ključno, da je glas sektorja v teh procesih pravočasno slišan in razumljen.

 

Ker se politične prioritete in kadrovske zasedbe hitro spreminjajo, je vzdrževanje stalnega in strokovnega dialoga z odločevalci nujno. Le tako lahko dosledno predstavljamo potrebe in specifike AV področja ter zagotavljamo, da se pri oblikovanju odločitev upošteva tudi realnost ustvarjalnega in produkcijskega okolja. Hkrati je pomembno, da pravočasno opozarjamo na spremembe v evropskem zakonodajnem okviru ter njihove vplive na slovenske imetnike pravic.

 

Takšno delovanje ni samo del rednih nalog organizacije, temveč predstavlja temelj za stabilnost sistema, predvidljivost prihodkov ter dolgoročno krepitev položaja avtorjev, izvajalcev in producentov.

 

V bonus epizodi podkasta Sodelujmo!, ki jo predstavljamo v nadaljevanju, lahko prisluhnete posnetku, ki je sestavljen iz dveh delov: uvodnih nagovorov in okrogle mize s predstavniki strank, ki se je odvijala dober teden pred parlamentarnimi volitvami, marca 2026.

 

Stabilnost, investicije in politični konsenz

 

Uvodne nagovore na dogodku so podali direktor AIPA Gregor Štibernik, predsednik Zveze DSFU Saša Tabaković in višji svetovalec za poslovodstvo v družbi Deloitte Alek Parfant. Ob tem so poudarili osrednji izziv slovenskega AV sektorja, pomanjkanje dolgoročne stabilnosti in političnega konsenza, ki bi omogočil trajnostni razvoj kljub dobrim izhodiščem, kot so kakovostni ustvarjalci, sodobna zakonodaja in rast sektorja.

 

Gregor Štibernik, direktor AIPA

 

Gregor Štibernik je v uvodnem nagovoru orisal strukturni paradoks slovenskega AV sektorja: industrija, ki ustvarja delovna mesta, krepi turizem, spodbuja tehnološki razvoj in gradi mednarodno podobo države, je še vedno v veliki meri ujeta v logiko kulturnega stroška.

 

»Kar nam manjka, je stabilnost. Sistem prepogosto niha glede na politične spremembe, kar tej industriji jemlje predvsem tisto, kar najbolj potrebuje: zanesljivost, predvidljivost in dolgoročne investicije.«

 

Štibernik je izpostavil, da ima Slovenija vse predpogoje za preboj: od prepoznavnih ustvarjalcev, najsodobnejše avtorskopravne zakonodaje in rekordnega proračuna Slovenskega filmskega centra (SFC) do hitro rastoče postprodukcije in dobre evropske vpetosti. Primeri Avstrije, Hrvaške in Madžarske dokazujejo, da je AV industrija lahko motor gospodarske rasti. »Slovenija ima primerljive predispozicije, pogrešamo pa politično voljo, ki bi presegla menjave vlad«, je šel dodal.

Saša Tabaković, predsednik Zveze DSFU

 

V uvodnem nagovoru je Saša Tabaković poudaril multiplikativne učinke AV sektorja in pozval k sistemskemu pristopu:

 

»AV industrija je sektor z visokimi multiplikativnimi učinki, za to pa potrebujemo stabilen sistem, sodobno zakonodajo in dolgoročno financiranje, ne glede na menjavo vlad.«

 

Alek Parfant, višji svetovalec za poslovodstvo, Deloitte

 

Sledila je predstavitev ključnih izsledkov analize gospodarskega vpliva AV industrije v Sloveniji, ki so jo pripravili v svetovalni družbi Deloitte. Podatki kažejo, da je sektor v zadnjem desetletju zabeležil izjemno rast in da njegov prispevek k državnemu proračunu in širšemu gospodarstvu močno presega neposredna vlaganja.

 

Ključne številke:

•      podjetja v AV industriji so leta 2024 ustvarila 231 milijonov evrov prihodkov, kar predstavlja 58-odstotno rast glede na leto 2015;

•      za vsak evro prihodka AV industrije se v podpornih panogah (vključno s turizmom) ustvari dodatnih 0,8 evra;

•      enako velja za delovna mesta: na vsakih 10 delovnih mest v AV industriji nastane dodatnih 8 v podpornih panogah;

•      fiskalni učinek AV industrije za leto 2024 je bil 53,6 milijona evrov neposredno in skupaj 96,6 milijona evrov ob upoštevanju multiplikativnega učinka;

•      dodana vrednost na zaposlenega v AV industriji je v letu 2024 znašala 87.400 evrov, kar je nad slovenskim povprečjem, ki je 80.400 evrov.

 

Alek Parfant je nazornost podatkov podkrepil z dvema konkretna primeroma:

 

•      snemanje Netflixovega filma The Union v Piranu (2022): 17 snemalnih dni, 650 filmskih delavcev, okoli 30.000 nočitev. Vloženih 2,5 milijona evrov javnih sredstev je ustvarilo okrog 10 milijonov evrov prihodkov za gospodarstvo;

•      film Orkester, posnet v Zasavju in Slovenj Gradcu: 31 snemalnih dni, 85 filmskih delavcev, okoli 900 nočitev. Porabljenih 490.000 evrov javnih programskih sredstev je ustvarilo okrog 1,1 milijona evrov prihodkov za gospodarstvo.

 

Analiza Deloitta je za AV industrijo v Sloveniji do leta 2030 identificirala dva ključna izziva: neprepoznan gospodarski pomen sektorja in nezadostne vire financiranja. Načrtovani cilj do leta 2030 je ena milijarda evrov prihodkov in 250 milijonov evrov fiskalnih prispevkov. Med predlaganimi ukrepi so prenos resornih pristojnosti za gospodarski in promocijski vidik AV industrije z Ministrstva za kulturo na Ministrstvo za gospodarstvo, krepitev nacionalne filmske komisije, povišanje denarnih povračil za tuje produkcije in postopno povečevanje javnih programskih sredstev na 50 milijonov evrov.

 

Okrogla miza: Kaj mora Slovenija narediti, da ustvarjalnost spremeni v gospodarsko rast?

 

V drugem delu epizode je objavljena razprava predstavnikov političnih strank, ki so se strinjali, da je AV industrija v Sloveniji še vedno premalo prepoznana kot razvojna priložnost. Predvolilno okroglo mizo je moderiral Peter Frankl, direktor in glavni urednik Časnika Finance. Sodelovali so predstavniki strank:

 

•      Marko Lotrič – skupna lista NSi, SLS in Fokus, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije

•      dr. Asta Vrečko – Levica, ministrica za kulturo

•      Dejan Prešiček – SD

•      Aleš Novak – Demokrati Anžeta Logarja

•      Vesna Humar – Gibanje Svoboda

•      dr. Ignacija Fridl Jarc – SDS

•      Mitja Bervar – Prerod

 

Razprava je izpostavila ključne usmeritve za prihodnost sektorja, med njimi potrebo po stabilnem in predvidljivem financiranju, kombiniranju javnih, evropskih in zasebnih virov, krepitvi spodbud za tuje produkcije ter pomembno vlogo znanja, izkušenih ekip in ustrezne infrastrukture.

 

Prav ta vprašanja so za članstvo še posebej pomembna, saj neposredno vplivajo na pogoje dela, možnosti financiranja in dolgoročno stabilnost ustvarjanja v AV sektorju. Ob tem ostajajo odprta tudi širša vprašanja zakonodaje, sistemske umestitve sektorja ter vloge države pri njegovem dolgoročnem razvoju.

 

Skupna stališča udeležencev okrogle mize:

 

·       potreba po dolgoročno stabilnem in predvidljivem financiranju slovenskega filma in AV industrije, neodvisno od menjav vlad;

·       diverzifikacija finančnih virov: kombinacija proračunskih sredstev, evropskih sredstev, mednarodnih koprodukcij in zasebnih investicij;

·       pomen privabljanja tujih filmskih produkcij v Slovenijo z ustreznimi spodbudami (denarna povračila, davčne olajšave) in odpravljanje administrativnih ovir za snemanje;

·       vrednost znanja, izkušenih ekip in tehnološke opremljenosti kot pomembne primerjalne prednosti Slovenije.

 

Točke razhajanj in odprta vprašanja:

 

·       resorska pristojnost: del govorcev je zagovarjal prenos gospodarskih in promocijskih vidikov AV industrije (npr. denarna povračila in privabljanje tujih produkcij) na Ministrstvo za gospodarstvo, medtem ko so drugi poudarjali, da mora vsebinski in kulturni razvoj filma ostati v okviru Ministrstva za kulturo;

·       implementacija EU direktive o AV medijskih storitvah in vprašanje t. i. Netflix davka – obveznega prispevka digitalnih platform k financiranju nacionalne AV produkcije – ostajata odprti politični vprašanji;

·       vloga javnega financiranja: več govorcev je poudarilo, da je ustrezna raven javnih sredstev temelj za razvoj domače produkcije in privabljanje mednarodnih projektov ter zasebnih investicij.

 

V 2. epizodi podkasta Sodelujmo!, ki smo ga posneli dober mesec pred strokovnim dogodkom, smo gostili Natašo Bučar, direktorico Slovenskega filmskega centra, ki je v pogovoru izpostavila, da je slovenski film odlična gospodarska priložnost.

Podkast Sodelujmo! je projekt AIPA, namenjen ozaveščanju širše javnosti o pomenu avtorske in sorodnih pravic, delovanju kolektivnega upravljanja ter aktualnih izzivih, s katerimi se srečujejo ustvarjalci AV del. Slovenska AV industrija ima vse pogoje za nadaljnjo rast, vendar potrebuje stabilno okolje in jasno razvojno strategijo. Prav zato podkast Sodelujmo! odpira prostor za razpravo, povezovanje in boljše razumevanje sektorja, tako znotraj stroke kot med širšo javnostjo.

 

Poslušajte na:

Spotify

Apple Podcasts

YouTube

Podkast Sodelujmo! je produkcija AIPA - organizacije za kolektivno uveljavljanje in zaščito pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del.

 

Foto: Bor Slana/STA