Miša Molk o televiziji, ki smo jo izgubili (in tisti, ki jo še potrebujemo)

Mediji niso le prostor, kjer spremljamo zgodbe, temveč prostor, kjer se odloča, katere zgodbe bodo sploh povedane. V času, ko digitalne platforme narekujejo tempo produkcije, algoritmi pa vse pogosteje določajo, kaj bo doseglo občinstvo, se vprašanje odgovornosti medijev znova postavlja v ospredje. Kaj pomeni ustvarjati vsebino v prostoru, kjer je pozornost postala najdragocenejša valuta? In kaj se zgodi, ko forma začne prehitevati vsebino?

V novi epizodi podkasta Sodelujmo!, ki ga izdaja AIPA, se voditelj Miha Mazzini pogovarja z eno najvidnejših televizijskih ustvarjalk v Sloveniji Mišo Molk. Njena kariera, ki zajema vodenje, uredniško delo in vlogo varuhinje pravic gledalcev, poslušalcev in bralcev, ponuja redko priložnost za celovit vpogled v razvoj televizije in medijskega prostora pri nas.

Miša Molk je svojo pot začela brez ambicije po javni prepoznavnosti, temveč z izrazitim občutkom za delo, vsebino in odgovornost do gledalca. Skozi desetletja ustvarjanja je oblikovala prepoznaven slog pogovora, ki temelji na spoštovanju sogovornika, radovednosti in ustvarjanju prostora, kjer lahko vznikne iskren odziv. Njena oddaja »Res je« je postavila standard poglobljenega televizijskega intervjuja, ki je presegel površinsko obravnavo tem in odprl prostor za razumevanje človeka.

Tik pred letošnjo 6. podelitvijo nagrad orion, ki jih za presežke na področju slovenskih avdiovizualnih del podeljuje AIPA, Miha Mazzini pogovor z Mišo Molk začne prav tu. Kako kot predsednica žirija razmišlja o slovenskem ustvarjalnem potencialu in odnosu občinstva do domače produkcije. Pogovor se nato razširi v razmislek o medijih kot sistemu. Sogovornika odpirata zakulisje uredniškega odločanja, razmerja med javnim in komercialnim interesom ter odgovornost, ki jo ima medij do družbe, v kateri deluje.

Poseben poudarek je namenjen razvoju televizijskega intervjuja. V času, ko prevladujejo hitri formati in udarni naslovi, Miša Molk izpostavlja pomen pogovora kot procesa, ki zahteva čas, pripravo in zaupanje. Intervju ni prostor voajerizma, temveč prostor, kjer se lahko sogovornik razpre. Ta razlika postaja ključna v okolju, kjer mediji vse pogosteje iščejo odziv, ne pa razumevanja.

V drugem delu se sogovornika dotakneta tudi širših sprememb v medijski krajini. Družbena omrežja, algoritmi in platforme, kot je YouTube, spreminjajo način distribucije in vrednotenja vsebin. V ospredje prihaja vprašanje, ali mediji še vedno ustvarjajo vsebino za javnost ali predvsem sledijo logiki pozornosti. Ta premik vpliva tudi na percepcijo ustvarjalnega dela in na pogoje, v katerih nastajajo avdiovizualne vsebine.

Pomemben del pogovora odpira vprašanja položaja žensk v medijih, starizma in družbenih pričakovanj, ki še vedno oblikujejo javni prostor. Miša Molk skozi osebne izkušnje opozarja na razlike v obravnavi žensk in moških ter na nevidne pritiske, ki spremljajo dolgoletno javno prisotnost. Ob tem iskreno spregovori tudi o osebni ceni kariere – od izgorelosti do nenehnega usklajevanja profesionalnega in zasebnega življenja.

V zadnjem delu epizode se sogovornika dotakneta Evrovizije kot kompleksnega medijskega fenomena, ki presega okvir zabave in odpira vprašanja politike, identitete in industrije.

Ključne iztočnice tokratnega podkasta Sodelujmo!:

·      razvoj televizijskega prostora v Sloveniji: od klasičnih studijskih formatov in močne vloge javne televizije do razpršenega konkurenčnega in digitalnega okolja, kjer vsebino vse bolj oblikujejo platforme, algoritmi in logika gledanosti ter tekmovanje za gledanost;

·      vloga urednika in odgovornost medija: kako nastajajo odločitve, ki določajo, katere teme pridejo v javni prostor, kakšna je razlika med javnim in komercialnim interesom ter zakaj je uredniška presoja ključna za kakovost vsebin;

·      televizijski intervju kot prostor razumevanja: kaj ločuje poglobljen pogovor od voajerizma, zakaj je radovednost boljše izhodišče od vsiljivosti in zakaj je varnost sogovornika pogoj za iskren pogovor;

·      spremembe v medijski krajini: kako so socialna omrežja in YouTube spremenila logiko ustvarjanja vsebin – od poglobljene obravnave h »clickbait« naslovom, zakaj tekma ni več, kdo bo tehtnejši, temveč kdo bo hitrejši;

·      položaj žensk v medijih: osebne izkušnje seksizma v, še vedno, patriarhalnem okolju RTV Slovenije, poudarjanje videza pred vsebino, starizem ter razlike v percepciji žensk in moških v javnem prostoru;

·      osebna cena kariere: perfekcionizem, izgorelost in notranji pritiski, ki spremljajo dolgoletno javno izpostavljenost, ter usklajevanje profesionalnega in zasebnega življenja;

·      Evrovizija kot medijski fenomen: preplet zabave, politike, nacionalnih strategij in industrije, zakaj je Evrovizija industrija in ne praznik, razlike med državami ter pomen pripovedi in uprizoritve v sodobni produkciji;

·      vloga javnih medijev v sodobni družbi: pomen zaupanja, odgovornosti in stabilnih institucij v prostoru, kjer se demokracija še oblikuje in kjer mediji soustvarjajo javni diskurz.

In kaj smo ugotovili?

»Pogovor potrebuje čas. Brez časa ni razumevanja.« - Miša Molk

Pogovor z Mišo Molk razkriva razvoj medijskega prostora skozi osebno izkušnjo ustvarjalke, ki je bila del njegovih ključnih prelomnic. Njena pot od voditeljice do urednice in varuhinje pravic gledalcev odpira vpogled v sistem, ki ni zgolj produkcija vsebin, temveč tudi prostor odločanja, odgovornosti in vpliva.

Mediji danes delujejo v okolju, kjer hitrost in vidnost pogosto prevladujeta nad poglobljenostjo. Pogovor opozarja, da mediji ne oblikujejo le informacijskega prostora, temveč tudi način, kako razumemo družbo in sami sebe. Ko forma prehiti vsebino, ne izgubimo le kakovosti — izgubimo orodje za skupno razumevanje.

Razmislek o intervjuju kot prostoru zaupanja odpira širše vprašanje: ali mediji še ustvarjajo pogoje za razumevanje ali predvsem za odziv. Ta razlika določa vrednost ustvarjalnega dela — in smisel medijev samih.

Glavni izzivi, ki jih izpostavlja pogovor:

·      ohranjanje kakovostne in poglobljene vsebine v okolju, ki spodbuja hitrost, odzivnost in površinsko obravnavo tem ter zmanjšuje prostor za razmislek in kompleksnejše pripovedi;

·      razmerje med javnim interesom in komercialno logiko medijskih platform, pritisk gledanosti, všečkov in dosega, ki vse pogosteje vpliva na uredniške odločitve in izbor vsebin;

·      vpliv algoritmov na vidnost in vrednotenje vsebin, premik od uredniške presoje k podatkovno vodenemu odločanju, kjer platforme postajajo novi »nevidni uredniki«;

·      položaj žensk in starizem v medijskem prostoru, neenaka obravnava, poudarjanje zunanjega videza, omejevanje vidnosti z leti ter vztrajanje stereotipov o vlogi žensk v javnosti;

·      psihološki in profesionalni pritiski na ustvarjalce in ustvarjalke, izgorelost, perfekcionizem in nenehna potreba po prilagajanju hitremu medijskemu tempu ter pričakovanjem javnosti;

·      vloga javnih medijev v času polarizacije in padca zaupanja v institucije, ohranjanje kredibilnosti, neodvisnosti in odgovornosti v prostoru, kjer se družbeni konsenz vse bolj razkraja.

Sorodne epizode podkasta Sodelujmo!

V 1. epizodi podkasta Sodelujmo!, objavljeni februarja 2026, smo gostili Klemna Dvornika in Danijela Hočevarja. V pogovoru sta razgrnila, kako deluje sistem kolektivnega upravljanja pravic in kakšne izzive za AV ustvarjalce prinaša vzpon umetne inteligence.

V 2. epizodi, objavljeni marca 2026, je Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, v pogovoru izpostavila, da je slovenski film odlična gospodarska priložnost – in zakaj brez javne podpore ne more obstajati.

V bonus epizodi podkasta Sodelujmo!, posneti tik pred parlamentarnimi volitvami marca 2026, smo gostili zastopnike parlamentarnih strank na okrogli mizi o prihodnosti slovenskega avdiovizualnega sektorja. V pogovoru so se soočila stališča o tem, kaj mora Slovenija storiti, da ustvarjalnost spremeni v gospodarsko rast in zakaj AV industrija ne sme biti več obravnavana zgolj kot kulturni strošek.

V drugi bonus epizodi podkasta Sodelujmo! smo posneli strokovni dogodek, ki sta ga skupaj z AIPO organizirala ZDSFU in Poslovna akademija Finance. Nataša Bučar, Klemen Dvornik, Danijel Hočevar in Nataša Kos so v pogovoru razpravljali o tem, kako avdiovizualno industrijo postaviti ob bok drugim gospodarskim dejavnostim in kateri konkretni ukrepi bi Slovenijo premaknili z mrtve točke.

V 3. epizodi smo s priznanima igralcema Mojco Fatur in Sašem Tabakovićem govorili o igralskem poklicu in izzivih, ki jih prinaša. Mojca Fatur je predsednica Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI), Saša Tabaković pa predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (ZDSFU). V pogovoru komentirata tako osebni kot sistemski pogled na prihodnost in trenutne izzive njune stroke.

Podkast Sodelujmo je projekt AIPA, namenjen ozaveščanju širše javnosti o pomenu avtorske in sorodnih pravic, delovanju kolektivnega upravljanja ter aktualnih izzivih, s katerimi se srečujejo ustvarjalci avdiovizualnih del.

Poslušajte na:

Spotify

Apple Podcasts

Sledite nam

Instagram

YouTube

Podkast Sodelujmo! je produkcija AIPA - organizacije za kolektivno uveljavljanje in zaščito pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del.