V marčevskih novicah znova prevladujejo teme, povezane z izzivi razvoja umetne inteligence. Evropski parlament je pred dnevi sprejel resolucijo, s katero poziva k večji zaščiti ustvarjalcev. Posebno poročilo Evropskega parlamenta od upravljalcev umetne inteligence zahteva večjo preglednost in spoštovanje avtorskih pravic. Evropska komisija je objavila drugi osnutek kodeksa za označevanje vsebin, ki jih generira umetna inteligenca. Najnovejša študija opozarja na vprašljive koristi t. i. digitalnega omnibusa. Smernice za visoko tvegane sisteme umetne inteligence bodo predvidoma znane šele v drugi polovici leta. Britanski parlamentarci medtem podpirajo boljšo zaščito ustvarjalcev pred zlorabami upravljalcev umetne inteligence.

Med novicami iz evropskih in mednarodnih institucij izpostavljamo, da evropska kultura potrebuje stabilno financiranje. Poudarja se tudi pomen spodbujanja globalne kulturne raznolikosti. Zaživela je prenovljena spletna stran Evropskega podatkovnega prostora za kulturno dediščino.

Med novicami iz industrije poročamo, da kar tri četrtine britanskih filmskih ustvarjalcev razmišlja o odhodu iz panoge. Netflix se je umaknil iz boja za prevzem Warner Bros Discovery, kar odpira vprašanja tudi v EU. Hkrati se je na Netflixu zgodil preobrat, saj neangleške serije zdaj predstavljajo več kot polovico izvirnih sezon. V Srbiji vlada ovira neodvisno in kritično produkcijo, ustvarjalci pa opozarjajo na pomen nemotenega financiranja. Evropski ustvarjalci izražajo zaskrbljenost zaradi zmanjševanja sredstev za kulturno-kreativni sektor v predlogu prihodnjega proračuna EU.

Poročamo tudi, da so evropski kinematografi lani prodali manj vstopnic in zabeležili nižje prihodke, vendar ostajajo ključni za uvrstitev filmov na platforme videa na zahtevo. Povprečni proračun evropskih igranih filmov je predlani znašal 2,17 milijona evrov. Britanski ustvarjalci si želijo dostopa do evropskih finančnih mehanizmov, vključno s programom Ustvarjalna Evropa. Grški filmski ustvarjalci bodo lahko dostopali do Netflixove digitalne izobraževalne platforme. Ob robu letošnjega Berlinala so bile v ospredju teme zaščite ustvarjalcev, obveznih investicij platform in spreminjajočih se navad mladih občinstev.

Med pravnimi zadevami poročamo, da bodo v Italiji storitve v oblaku po novem zavezane k plačilu nadomestil za privatno kopiranje. Sodišče EU je odločilo, da lahko posamezni avtorji vložijo tožbe tudi brez sodelovanja vseh soavtorjev. Obveznost plačila nadomestil za privatno kopiranje velja tudi za naprave, prodane poslovnim uporabnikom. Krepi se tudi pritisk za poenotenje globalne zakonodaje na področju umetne inteligence. Na sodiščih je bila vložena že 112. tožba zaradi kršitev avtorskih pravic zoper upravljalce umetne inteligence.

EVROPSKE IN MEDNARODNE INSTITUCIJE:

Evropski parlament sprejel resolucijo o umetni inteligenci

Evropski parlament in AIPA: Evropski parlament je pred dnevi sprejel resolucijo o avtorskih pravicah in generativni umetni inteligenci, pripravljeno na predlog nemškega evropskega poslanca Axla Vossa (CDU/EPP) in pripravljeno v Odboru Evropskega parlamenta za pravne zadeve (JURI). Resolucija je pomembna, ker Evropski komisiji daje smernice in jasen politični mandat za ureditev evropskega sistema avtorskih pravic v povezavi z umetno inteligenco, med drugim pa zahteva preglednost, nadomestilo in možnost imetnikom pravic, da preprečijo uporabo svojih zaščitenih vsebin za treniranje umetne inteligence. O tem je poročala tudi AIPA, ki je povzela odzive krovnih organizacij. Več o tem tukaj in tukaj.

Tudi posebno poročilo Evropskega parlamenta od upravljalcev umetne inteligence zahteva večjo preglednost in spoštovanje avtorskih pravic

Evropski parlament: Parlament je objavil poročilo o umetni inteligenci, ki obravnava priložnosti in tveganja generativne umetne inteligence za področje avtorskih pravic ter poudarja potrebo po ravnovesju med razvojem umetne inteligence in zaščito ustvarjalcev. Poročilo poudarja, da morajo upravljalci umetne inteligence spoštovati evropsko zakonodajo o avtorskih pravicah, zagotoviti večjo preglednost glede uporabe zaščitenih del pri šolanju svojih sistemov in omogočiti pravično nadomestilo avtorjem. Poročilo predlaga tudi jasnejše označevanje vsebin, ki jih generira umetna inteligenca, ukrepe proti zlorabam (npr. globoki ponaredki) ter poudarja, da vsebine, ki jih je v celoti generirala umetna inteligenca, ne bi smele biti avtorsko zaščitene. Več o tem tukaj.

Evropska komisija objavila drugi osnutek kodeksa za označevanje vsebi umetne inteligence

Evropska komisija: Komisija je objavila drugi osnutek kodeksa za označevanje in etiketiranje vsebin, generiranih z umetno inteligenco. Kot poudarjajo predstavniki Komisije, je najnovejši osnutek prečiščen in poenostavljen, kar zagotavlja večjo prožnost za podpisnike, zmanjšuje breme zagotavljanja skladnosti in vključuje dodatne tehnične vidike za izboljšanje pravne jasnosti in praktičnosti. Več o tem tukaj.

Študija opozarja na vprašljive koristi digitalnega omnibusa

Evropski parlament: Parlament je naročil študijo z naslovom Digitalni omnibus: Prepoznavanje povezav in morebitnih prekrivanj med različnimi pravnimi akti na področju digitalne zakonodaje za poenostavitev tehnoloških pravil. Študija analizira, kako se različni akti EU na področju digitalne zakonodaje prekrivajo in kako bi jih lahko bolje uskladili, da bi zmanjšali regulativno breme za podjetja in regulatorje. Študija opozarja, da bi morale biti spremembe, ki jih predvideva omnibus, bolje utemeljene z dokazi o dejanskih prihrankih, in da obstaja tveganje pravne negotovosti ali slabšega varstva pravic, če poenostavitev ne bo spremljala zadostna zmogljivost za izvajanje in nadzor. Več o tem tukaj.

Smernice za visoko tvegane sisteme umetne inteligence bodo znane šele v drugi polovici leta

Euroactiv: Evropska komisija je potrdila, da bodo smernice za določanje visoko tveganih sistemov umetne inteligence, določene z aktom o umetni inteligenci, ponovno zamujale. Dokument bi moral biti objavljen do začetka februarja, vendar Komisija še vedno vključuje dodatne informacije. Nekateri upravljalci sistemov umetne inteligence so že izrazili nezadovoljstvo nad zamudo, saj želijo čim prej izvedeti, kateri sistemi bodo morali izpolnjevati najstrožje zahteve regulacije. Več o tem tukaj.

Britanski parlamentarci podpirajo boljšo zaščito ustvarjalcev

UK Parliament: Britanski parlament je objavil poročilo pristojnega odbora za telekomunikacije in digitalizacijo, v katerem opozarja, da generativna umetna inteligenca predstavlja neposredno nevarnost za ustvarjalne industrije v Veliki Britaniji. Upravljalci umetne inteligence šolajo svoje sisteme na zaščitenih delih brez dovoljenja in nadomestil, kar zmanjšuje zaščito avtorjev in ogroža njihova delovna mesta. Odbor opozarja na pomanjkanje preglednosti in pravnih orodij za nadzor ustvarjalcev ter poziva vlado, naj spodbuja sistem licenciranja in večjo zaščito ustvarjalcev. Več o tem tukaj.

Evropska kultura potrebuje stabilno financiranje

Think Tank Evropskega parlamenta: Evropski parlament je objavil študijo, ki je analizirala finančne instrumente EU za področja kulture, medijev, izobraževanja, mladine in športa v obdobju 2021–2027. Programi, neposredno namenjeni tem področjem (npr. Erasmus+, Creative Europe in CERV), so predstavljali manj kot tri odstotke celotnega proračuna EU, večina sredstev pa prihaja iz širših programov, kot sta ESF+ in Horizon. Študija poudarja potrebo po stabilnosti financiranja, večjih sinergijah med programi ter konsolidaciji instrumentov v naslednjem proračunskem obdobju 2028–2034, kjer Komisija predlaga nove oziroma združene programe, kot sta Erasmus+ in AgoraEU. Think Thank je objavil tudi podrobnosti predloga programa Agora EU. Več o tem tukaj in tukaj.

Svet mora spodbujati globalno kulturno raznolikost

UNESCO in ECCD: UNESCO je pripravil poročilo Preoblikovanje politik za ustvarjalnost, ki analizira stanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev po svetu ter izpostavlja vpliv digitalizacije, globalne trgovine in politik na ustvarjalnost. Poročilo opozarja na izzive, kot so neenakost, omejena svoboda ustvarjalcev in potreba po trajnostnih modelih financiranja. Evropska koalicija za kulturno raznolikost (ECCD) je poročala o zasedanju medvladnega odbora Konvencije UNESCO iz leta 2005 o kulturni raznolikosti, kjer so države članice izrazile skoraj enoglasno podporo razvoju dodatnega protokola, katerega cilj je okrepiti izvajanje konvencije na področju umetne inteligence. EU se mora po besedah koalicije aktivno vključiti v te napore. Več o tem tukaj in tukaj.

Prenovljena spletna stran Evropskega podatkovnega prostora za kulturno dediščino

Evropska komisija: Komisija in European Foundation sta februarja 2026 predstavila prenovljeno spletno stran Evropskega podatkovnega prostora za kulturno dediščino, zdaj na voljo v vseh uradnih jezikih EU. Portal ponuja dostop do bogate zbirke kulturnih podatkov, različnih produktov ter informacij o projektih, dogodkih in partnerjih, s čimer podpira izmenjavo, ponovno uporabo in digitalno ustvarjanje v kulturnem sektorju. Več o tem tukaj.

INDUSTRIJA:

Tri četrtine britanskih filmskih ustvarjalcev razmišlja o odhodu iz panoge

ScreenDaily: Skoraj tri četrtine zaposlenih v britanski filmski in televizijski industriji zaradi finančnih pritiskov in negotovosti razmišlja o odhodu iz panoge, kaže raziskava organizacije The Film and TV Charity. V zadnjem letu je 22 odstotkov anketiranih delalo manj kot tri mesece, povprečni čas med projekti pa je znašal sedem mesecev. Finančne težave so posebej izrazite pri samozaposlenih, saj jih je 46 odstotkov odgovorilo, da težko preživljajo, več kot polovica pa ne varčuje za pokojnino. Zaradi teh razmer je 43 odstotkov že začelo s konkretnimi koraki za odhod iz industrije. Strokovnjaki opozarjajo, da bi brez sistemskih ukrepov za večjo finančno stabilnost in podporo delavcem industrija lahko izgubila velik del izkušenega kadra in kreativnega znanja. Več o tem tukaj.

Netflix se je umaknil iz vojne za Warner Bros Discovery

Netflix: Ameriška pretočna platforma Netflix se je umaknila iz boja za prevzem medijske skupine Warner Bros. Discovery. Kot so sporočili iz podjetja, ne bodo izenačili ponudbe družbe Paramount Skydance, s čimer se je tej odprla pot za prevzem skupine, v kateri so med drugim filmski studii in znani televizijski programi. Netflix in Warner Bros. Discovery sta na začetku decembra podpisala dogovor, ki vključuje prevzem filmskih studiev in storitev pretočnih vsebin, za kar je Netflix ponujal 83 milijard dolarjev. Paramount je nato podal ponudbo za celotno skupino, v kateri so tudi televizijski programi, kot sta HBO in CNN, in jo nazadnje zvišal na 108,4 milijarde dolarjev, kar pa je bilo za Netflix preveč. Več o tem tukaj.

Kako bi lahko regulatorni organi EU vplivali na združevanje Paramounta in Warner Bros Discovery?

Variety in The Hollywood Reporter: Komentar z naslovom Bi lahko regulativni organi EU v boju za Warner Bros Discovery favorizirali Paramount pred Netflixom? analizira prevzem podjetja Warner Bros Discovery, za katerega sta bila zainteresirana Netflix in Paramount Skydance. Paramount je zmagal v tekmi, saj se je Netflix umaknil, posel pa morajo zdaj odobriti številni regulativni organi po svetu, tudi v EU, kjer naj bi veljala tiha podpora Paramountu. O tem je poročal tudi The Hollywood Reporter v komentarju Evropa ne bo preprečila posla Paramount–Warner Bros, vendar lahko Davida Ellisona prisili, da počaka. Več o tem tukaj in tukaj.

Preobrat na Netflixu; neangleške serije zdaj predstavljajo več kot polovico izvirnih sezon

Cineuropa: Število novo objavljenih neangleških naslovov TV serij na Netflixu je lani prvič preseglo število angleških, saj so neangleški naslovi predstavljali 52 odstotkov vseh sezon izvirnih serij, ugotavlja analitska hiša Ampere. Rast poganjajo predvsem španske in korejske produkcije, ki so vse uspešne tako na domačih trgih kot tudi mednarodno. Kljub temu Netflix še vedno največ sredstev vloži v produkcijo vsebin v angleškem jeziku, ugotavlja Ampere. Več o tem tukaj.

Srbska vlada ovira neodvisno in do oblasti kritično produkcijo, ustvarjalci zahtevajo nemoteno financiranje

The Hollywood Reporter in Screen Daily: Srbska filmska združenja so v odprtem pismu opozorila, da se filmski sektor sooča s kampanjo državne cenzure in institucionalnimi ovirami za neodvisno produkcijo. Po njihovih navedbah država že več kot leto dni ni objavila razpisov za javno financiranje filmov, kar je ustavilo razvoj novih projektov in omejilo dostop do sredstev za ustvarjalce, kritične do oblasti. Združenja so zato pozvala mednarodno filmsko skupnost, naj opozori na razmere in zahteva transparentno ter neodvisno delovanje filmskih institucij v Srbiji. O tem je poročal tudi portal Screen Daily. Več o tem tukaj in tukaj.

Ustvarjalci opozarjajo  na zmanjševanje sredstev za evropsko kulturno-kreativno industrijo

Culture Action Europe: Pobuda opozarja, da predlog novega proračuna EU za obdobje 2028–2034 zmanjšuje podporo gospodarskim vidikom kulturnih in ustvarjalnih industrij, saj jih vključuje v širši evropski sklad za konkurenčnost, kjer so komaj omenjene. To bi lahko oslabilo obstoječe instrumente, kot so finančna jamstva, podpora digitalizaciji in dostop do financiranja za kreativna podjetja. Culture Action Europe zato poziva k jasnejši vključitvi kreativnih industrij v proračun in k močnejšim finančnim instrumentom, ki bi podprli njihov razvoj in inovacije. Več o tem tukaj.

Evropski kinematografi lani z nižjimi prihodki in manj prodanimi vstopnicami

UNIC: Evropski kinematografi so lani ustvarili za 6,9 milijarde evrov prihodkov, kar je odstotek manj kot v letu 2024, število prodanih vstopnic pa se je zmanjšalo za 5,3 odstotka na 863,6 milijona, kažejo podatki Mednarodne zveze kinematografov (UNIC). Prihodki od prodanih vstopnic so se zvišali v Avstriji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, Cipru, Danski, Nemčiji, Grčiji, na Madžarskem, Latviji, Norveškem, Poljski, Romuniji, Veliki Britaniji in Ukrajini. Na enaki ravni kot v letu 2024 so bili prihodki kinematografov na Češkem, Italiji, Litvi, Nizozemski, Severni Makedoniji in na Slovaškem. Nižje prihodke pa so beležili kinematografi v Albaniji, Belgiji, Bolgariji, Estoniji, na Finskem, v Franciji, Irski, Luksemburgu, Srbiji, Črni Gori, na Portugalskem, Sloveniji, Španiji, Švici in Švedski. Več o tem tukaj.

Kinematografi so še vedno "vstopnica" za uvrstitev filmov na platforme VOD

Evropski avdiovizualni observatorij: Poročilo Evropskega avdiovizualnega observatorija ugotavlja, da je 84 odstotkov filmov, ki so bili v letu 2022 premierno predvajani v evropskih kinodvoranah, leta 2023 postalo dostopnih na televiziji oz. platformah videa na zahtevo. Platforme naročniškega videa na zahtevo in televizije na zahtevo so glavni spodbujevalci distribucije, saj imajo ogromne kataloge, medtem ko tradicionalna televizija ponuja manj prostora za filme. Več o tem tukaj.

Povprečni proračun evropskih igranih filmov je 2,17 milijona evrov

Evropski avdiovizualni observatorij: Povprečni proračun evropskih igranih filmov v letu 2023 je znašal 2,17 milijona evrov. Javni viri financiranja so predstavljali 47 odstotkov celotne produkcijske podpore, kar poudarja pomembno vlogo državnih in regionalnih filmskih skladov ter evropskih finančnih instrumentov. Preostanek financiranja je prišel iz zasebnih virov, vključno s predprodajo, koprodukcijami in finančnimi spodbudami. Več o tem tukaj.

Britanski ustvarjalci si želijo dostopa do evropskih skladov, tudi sklada Ustvarjalna Evropa

EU-UK Forum: Forum je objavil peticijo, s katero poziva vlado Združenega kraljestva, da uradno izrazi interes za polno sodelovanje v programu Ustvarjalna Evropa (Creative Europe) ali njegovih naslednikih. Več o tem tukaj.

Grški filmski ustvarjalci bodo lahko dostopali do Netflixove digitalne vadbene platforme

Cineuropa: Grški filmski sklad (EKKOMED) in Netflix sta sklenila partnerstvo, po katerem bo Netflix grškim scenaristom in režiserjem omogočil dostop do digitalne vadbene platforme z mednarodnimi tečaji, moduli in delavnicami za poklicni razvoj. S to potezo želi Grčija okrepiti svoj avdiovizualni sektor, privabiti mednarodne produkcije in krepiti konkurenčnost domačih ustvarjalcev. Platforma bo dostopna vsem ustvarjalcem v industriji, ne le tistim, ki že sodelujejo z Netflixom. Več o tem tukaj.

O pestrem dogajanju ob robu letošnjega Berlinala

Cineuropa, CISAC in Nordisk Film & TV Fond: Berlinski filmski festival, ki je potekal med 12. in 22. februarjem, je ponudil različne panele in okrogle mize, med drugim tudi o navadah mlajšega občinstva. Spremenjene navade mladih močno vplivajo na strategije promocije filmov tako v kinu kot na pretočnih platformah, saj se je promocija za to ciljno skupino skoraj v celoti preselila na splet. Strokovnjaki so se strinjali, da lahko orodja, kot je umetna inteligenca, izboljšajo segmentacijo in optimizacijo kampanj, vendar kreativna človeška komponenta ostaja osrednja za uspešno pripovedovanje in povezovanje s publiko.

O dogajanju na Berlinalu je poročal tudi CISAC, ki je izpostavil pomen trajnosti na področju ustvarjanja in varstva avtorskih pravic. Portal Nordisk Film & TV Fond pa je poročal o okrogli mizi, ki jo je organiziral Evropski klub producentov (EPC). V Evropi in nordijskih državah poteka razprava o tem, kako naj globalne streaming platforme finančno prispevajo k razvoju lokalne filmske in televizijske produkcije. Nekatere države že uvajajo konkretne ukrepe. Danska in Norveška sta uvedli obveznost investiranja v lokalno produkcijo, in sicer od dva do pet odstotkov, Islandija pa je napovedala petodstotno dajatev, vendar je predlog zakona zaradi političnih razmer zaenkrat umaknila. V širšem evropskem kontekstu nekatere države zahtevajo višje investicije v nacionalne vsebine, vendar se modeli regulacije med državami precej razlikujejo. Strokovnjaki zato predlagajo bolj usklajene evropske pristope, večjo transparentnost glede prihodkov platform ter kombinacijo davčnih olajšav in investicijskih obveznosti, ki bi hkrati podpirali lokalno produkcijo in ohranili privlačnost trga za pretočne storitve. Več o tem tukaj, tukaj in tukaj.

MPA od upravljalca umetne inteligence ByteDance zahteva spoštovanje avtorskih pravic

The Hollywood Reporter in Copyright Lately: Združenje Motion Picture Association (MPA) je podjetju ByteDance poslalo pismo, v katerem zahteva, da takoj preneha z nezakonito uporabo vsebin za šolanje svojega sistema umetne inteligence Seedance 2.0. Hollywoodski studii trdijo, da sistem ustvarja videe z uporabo avtorsko zaščitenih filmov in podob igralcev. Spor predstavlja zaostritev napetosti med filmsko industrijo in upravljalci umetne inteligence, saj je med omenjenimi akterji že odprtih več sporov. O sistemu Seedance 2.0. je poročal tudi portal Copyright Lately. Več o tem tukaj in tukaj.

PRAVNE ZADEVE:

V Italiji bodo storitve v oblaku po novem zavezane k plačilu nadomestil z naslova privatnega kopiranja

Diritto al Digitale: Italijanska vlada je sprejela nov odlok, s katerim posodablja pravila na področju privatnega kopiranja in jih razširja tudi na storitve v oblaku. To pomeni, da se prostor v oblaku pravno obravnava podobno kot fizični nosilci (npr. USB, CD), zato morajo ponudniki teh storitev plačevati nadomestilo za morebitno zasebno kopiranje avtorskih del. Več o tem tukaj.

Posamezni avtorji lahko vlagajo tožbe tudi, če niso vključeni vsi soavtorji

Kluwer Copyright Blog: V komentarju z naslovom Odločitev CJEU: Dopustnost tožbe zaradi kršitve avtorskih pravic, ki ne vključuje vseh soavtorjev, avtor piše o razsodbi Sodišča EU (CJEU) glede tožb zaradi avtorskih pravic. Sodišče je odločilo, da pravo EU ne prepoveduje nacionalnih pravil, ki zahtevajo vključitev vseh soavtorjev, vendar ta pravila ne smejo narediti postopka preveč zapletenega, dragega ali praktično nemogočega. Če bi taka zahteva preprečila učinkovito sodno varstvo, mora nacionalno sodišče zagotoviti, da lahko tožbo vseeno vloži eden ali več soavtorjev. Več o tem tukaj.

Obveznost plačila nadomestil za privatno kopiranje velja tudi za poslovne uporabnike

Kluwer Copyright Blog: Komentar z naslovom Izjeme in sistemi nadomestil za komercialne uporabnike: nadomestila za privatno kopiranje avtor analizira razsodbo CJEU v zadevi Bluechip proti ZPÜ. Sodišče je odločilo, da lahko imetniki pravic zahtevajo nadomestilo za privatno kopiranje tudi za naprave ali nosilce podatkov, prodane poslovnim uporabnikom. Tak sistem je skladen s pravom EU, če obstaja izpodbojna domneva, da se naprave lahko uporabljajo za zasebno kopiranje, vendar lahko proizvajalci ali prodajalci dokažejo, da je takšna uporaba minimalna ali je sploh ni. Več o tem tukaj.

Globalna zakonodaja na področju umetne inteligence se mora poenotiti

Initiative for Policy Dialogue, Columbia University: Iniciativa je objavila članek z naslovom Kako posodobiti sisteme avtorskih pravic v EU in ZDA v dobi umetne inteligence, v katerem primerja, kako EU in ZDA obravnavata avtorske pravice v kontekstu umetne inteligence. Ureditev v ZDA temelji na široki doktrini t.i. poštene uporabe, medtem ko v EU veljajo specifične izjeme, na primer za tekstovno in podatkovno rudarjenje. Članek poudarja pomen globalne zakonodaje z jasnimi pravili, tudi na področju nadomestil. Več o tem tukaj.

Na sodiščih že 112. tožba zaradi kršitev avtorske zakonodaje zoper upravljalce umetne inteligence

Politiken, ChatGPT is Eating the World, SSRN: Danska kolektivna organizacija DPCMO, ki zastopa praktično vse danske medije, je vložila tožbo zoper podjetje OpenAI, ker naj bi podjetje brez dovoljenja uporabljalo članke danskih medijev za šolanje sistema umetne inteligence ChatGPT. Pogajanja o licenčnem dogovoru niso uspela, mediji pa trdijo, da lahko ChatGPT včasih reproducira dele njihovih člankov. Tožba je vložena na sodišču v Københavnu in bi lahko postavila precedens glede uporabe novinarskih vsebin za treniranje sistemov umetne inteligence na Danskem. Portal ChatGPT is Eating the World poroča tudi, da so tri južnokorejske televizijske hiše (KBS, MBC in SBS) vložile tožbo zoper OpenAI zaradi nezakonite uporabe njihovih novic za šolanje sistema ChatGPT. To je že 112. tožba zaradi avtorskih pravic proti upravljalcem umetne inteligence po svetu, pri čemer je največ tožb vloženih zoper OpenAI. Portal SSRN dodaja, da se pričakuje odločitev Sodišča EU (CJEU) o pravnih vidikih teh tožb. Več o tem tukaj, tukaj in tukaj.

Foto: Pixabay