V februarskih novicah poročamo, da Evropski parlament od upravljalcev umetne inteligence zahteva večjo transparentnost glede uporabljenih vsebin. Poročamo tudi o podelitvi Evropskih filmskih nagrad, kjer je največ nagrad prejel film Sentimentalna vrednost. Hkrati EU zaradi skrbi za ohranitev konkurenčnosti blaži digitalno regulacijo.

Med novicami iz industrije izpostavljamo, da so hrvaški in poljski kinematografi lani beležili rekordne rezultate, medtem ko so španski in češki kinematografi zabeležili upad obiska. Najnovejša raziskava Evropskega avdiovizualnega observatorija kaže, da več kot 40 odstotkov režiserjev in scenaristov evropskih celovečernih filmov skoraj desetletje ni delalo na novih projektih. Združenje IFRRO je ob mednarodnem dnevu izobraževanja pozvalo k spoštovanju avtorskih pravic pri dostopu do učnih gradiv. Napoveduje se tudi, da bo televizija v Veliki Britaniji po letu 2030 verjetno dostopna le še prek interneta.

Krovno združenje SAA poudarja pomen spoštovanja in kolektivnega upravljanja pravic avdiovizualnih ustvarjalcev. Netflix se vse bolj sooča s konkurenco družbenih platform. Skoraj petina španskih filmov in četrtina serij temelji na priredbah, predvsem knjižnih uspešnicah. Evropski kulturniki in kreativci zahtevajo več sredstev za raziskave na področju kulture. Svet Evrope in EBU bosta podpirala razvoj dramskih serij. Nemška SPD namerava predlagati obdavčitev velikih digitalnih platform za podporo lokalnim in regionalnim medijem.

Poročamo tudi, da bi lahko generacija Z prispevala k ponovnemu vzponu kinematografov. Opozarjamo na ocene, da je EU postala ameriška digitalna kolonija, ter na pozive, da morajo evropski zakonodajalci okrepiti zaščito ustvarjalcev pred umetno inteligenco. Ob tem se poudarja tudi odgovornost upravljalcev umetne inteligence za uporabo avtorsko zaščitenih del brez dovoljenja.

Med pravnimi zadevami znova prevladujejo teme, povezane z umetno inteligenco. Znane so nove podrobnosti dogovora med Disneyjem in OpenAI, ustvarjalci pa opozarjajo na potrebo po zaščiti svojih pravic. Poudarja se tudi potreba po nadgradnji regulacije umetne inteligence na globalni ravni. Ameriški kulturniki in kreativci s kampanjo »Kraja ni inovativnost« opozarjajo na nepoštene prakse upravljalcev umetne inteligence.

Na področju sodne prakse poročamo, da je Sodišče EU potrdilo nemške določbe o nadomestilih za privatno kopiranje. Opozarja se tudi, da bo treba v boju proti spletnemu piratstvu vzpostaviti ravnotežje med zaščito intelektualne lastnine in temeljnimi pravicami uporabnikov, saj so nekateri ukrepi, kot je blokiranje spletnih strani, preveč rigidni.

EVROPSKE INSTITUCIJE:

Evropski parlament od upravljalcev umetne inteligence zahteva večjo transparentnost

Evropski parlament: Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve (Juri) je sprejel predloge, da morajo sistemi umetne inteligence, ki uporabljajo zaščitena avtorska dela, biti bolj transparentni glede uporabljenih vsebin. Ustvarjalci, katerih dela se uporabljajo, pa morajo dobiti pravično nadomestilo. Odbor je tudi ocenil,  da morajo vsi upravljalci umetne inteligence spoštovati avtorske pravice, imetniki pravic pa morajo vedeti, katere vsebine se uporabljajo za šolanje sistemov. Člani odbora so tudi poudarili, da za vsebine, ki jih je generirala umetna inteligenca, ne more veljati avtorska zaščita. Več o tem tukaj.

Podelili Evropske filmske nagrade

Evropska komisija in European Film Awards: Evropske filmske nagrade, ki so priznanje za najboljše evropsko kinematografijo, so bile podeljene 17. januarja v Berlinu. Med dobitniki nagrad je bilo tudi pet filmov, podprtih s strani EU, in sicer prek programa Ustvarjalna Evropa (Creative Europe). Gre za filme Sentimentalna vrednost, ki je prejel skupno kar šest nagrad, Sirat, Arco, Zvok padanja in Fiume o Morte. Slednji je dokumentarec hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića in slovenska manjšinska koprodukcija. Več o tem tukaj in tukaj.

INDUSTRIJA:

EU zaradi bojazni pred izgubo konkurenčnosti blaži digitalno regulacijo

Verfassungsblog: Komentar z naslovom Evropska komisija naj bi v zadnjem letu spremenila svoj pristop k digitalni regulaciji zaradi strahu pred tem, da bi zamudila priložnosti, ki jih prinaša umetna inteligenca, v katerem avtorja pišeta, da je ta strah prispeval k pripravi paketa Digital Omnibus. Slednji prinaša rahljanje evropske digitalne zakonodaje, kar je voda na mlin velikih tehnoloških podjetij, EU pa se je za ta korak odločila, ker ne želi zaostajati na področju konkurenčnosti. Avtorja opozarjata, da tak premik v korist konkurenčnosti oz. v korist velikih tehnoloških platform lahko ogrozi temeljna pravna načela in varstvo pravic posameznikov. Evropska komisija sicer še naprej trdi, da spremembe, ki jih prinaša predlog zakona, ne zmanjšujejo zaščite temeljnih pravic. Več o tem tukaj.

Hrvaški in poljski kinematografi lani z rekordi

Cineuropa: Hrvaški kinematografi so lani ustvarili rekordnih 22,56 milijona evrov prihodkov, kar je posledica večjega obiska in višjih cen vstopnic. Slednje so se v povprečju lani zvišale s 5,8 evra na 6,35 evra. Hrvaški filmi so lani ustvarili približno sedem odstotkov vseh prihodkov, kinematografi pa so prodali 328.526 vstopnic, kar je največ po letu 2013. Več o tem tukaj.

Cineuropa: Poljski kinematografi so lani prodali rekordnih 50 milijonov vstopnic, največ gledalcev pa je privabil film Minecraft. Najbolj gledan domači film  je bil film Home Sweet Home. Med prvo deseterico najbolj gledanih filmov na Poljskem v letu 2025 so bili sicer štirje poljski. Več o tem tukaj.

Španske in češke kinematografe je lani obiskalo manj gledalcev

Cineuropa: Obisk španskih kinematografov je bil lani za osem odstotkov nižji kot v letu poprej. Kino dvorane je lani obiskalo 65 milijonov gledalcev, prihodki od prodaje vstopnic pa so dosegli 453 milijonov evrov. Več o tem tukaj.

Cineuropa: Češke kino dvorane je lani obiskalo 12,61 milijona gledalcev, kar je za tri odstotke manj kot v letu 2024. Prihodki od prodaje vstopnic pa so se kljub temu zvišali za pol odstotka na dobrih 93 milijonov evrov. Glavni razlog za rast je bilo zvišanje cen vstopnic. Te so se lani v primerjavi s predlani v povprečju podražile za 25 centov na 7,15 evra.  Več o tem tukaj.

Več kot 40 odstotkov režiserjev in scenaristov skoraj deset let brez novih projektov

Evropski avdiovizualni observatorij: Polovica režiserjev in scenaristov, ki so leta 2015 sodelovali v produkciji celovečernega filma, je med letoma 2016 in 2024 sodelovala vsaj še pri enem projektu, 41 odstotkov pa je bilo v omenjenem obdobju brez dela, kaže najnovejše poročilo Evropskega avdiovizualnega observatorija. Kot kaže poročilo, pa so jo boljše odnesli režiserji in scenaristi, ki so leta 2015 ustvarjali za pretočne oz. streaming platforme. V omenjenem obdobju jih je vsaj pri enem filmskem projektu sodelovalo 87 odstotkov, brez dela pa jih je bilo le devet odstotkov. Več o tem tukaj.

IFRRO o spoštovanju avtorskih pravic ob dostopanju do učnih gradiv

IFRRO: Mednarodno združenje za uveljavljanje avtorskih pravic (IFRRO) je objavilo odprto pismo, v katerem ob mednarodnem dnevu izobraževanja, ki je bil 24. januar 2026 izpostavlja pomen izobraževanja kot temeljno človekovo pravico in javno dobro, pri čemer je osrednja tema letošnje praznovanja moč mladih pri soustvarjanju izobraževalnih sistemov v času tehnoloških in družbenih sprememb. IFRRO v pismu posebej poudarja, da dostop do kakovostnih učnih gradiv temelji tudi na dostopu do avtorskih del, pri čemer kolektivno licenciranje v okviru avtorskega prava omogoča šolam in učiteljem zakonito uporabo širokega nabora vsebin. V digitalni dobi, kjer tehnologije in umetna inteligenca hitro spreminjajo način učenja, je takšna pravna ureditev ključnega pomena za spodbujanje inovacij in ustvarjanje znanja ter vsebin, ki opolnomočajo mlade. Več o tem tukaj.

Televizija v Veliki Britaniji bo po letu 2030 verjetno le prek interneta

Advanced Television: Avdiovizualni trg v Veliki Britaniji se hitro spreminja, med drugim bi lahko že v nekaj letih oz. po letu 2030 popolnoma ukinili tradicionalno oz. prizemno televizijo in jo v celoti nadomestili z internetno distribucijo, kaže raziskava, ki jo je naročila televizijska hiša Sky. Večina britanskih gospodinjstev že ima dostop do interneta in uporablja pretočne oz. streaming storitve, zato bi bil prehod mogoč ob državni podpori tistim, ki so še digitalno izključeni. Študija tudi kaže, da je vzdrževanje klasične oddajne infrastrukture vse dražje in manj smiselno. Več o tem tukaj.

SAA poudarja pomen spoštovanja in kolektivnega upravljanja pravic avdiovizualnih ustvarjalcev

Cineuropa: Časnik je objavil intervju z generalno sekretarko Združenja avdiovizualnih avtorjev (SAA) Cécile Despringre, ki je med drugim poudarila pomen kolektivnega upravljanja pravic avdiovizualnih ustvarjalcev, pa tudi nujnost njihove zaščite pred hitro razvijajočimi se tehnologijami, kot so sistemi umetne inteligence in pretočne oz. streaming platforme. Ključen del te zaščite je tudi transparentna uporaba del in pravično nadomestilo z naslova uporabe, je dejala. Več o tem tukaj.

Netflix zdaj za gledalce tekmuje tudi s družbenimi platformami

The Hollywood Reporter: Soustanovitelj in glavni izvršni direktor Netflixa Ted Sarandos je opozoril, da se Netflixov trg močno spreminja, saj socialna omrežja, kot je Instagram, predstavljajo novo obliko konkurence. Poudaril je, da je TV danes vse, od kratkih filmov na družbenih medijih do tradicionalnih televizij. To pomeni, da Netflix zdaj konkurira tudi neklasičnim ponudnikom vsebin, je dejal. Več o tem tukaj.

Skoraj petina španskih filmov in četrtina serij je priredba, predvsem knjižnih uspešnic

Cineuropa: Priredbe so izredno pomemben del španske filmske industrije, saj predstavljajo podlago za 18 odstotkov filmov in četrtino serij, ki jih naročajo pretočne oz. streaming platforme, kaže raziskava. Večina priredb temelji na knjižnih uspešnicah. Več o tem tukaj.

Evropski kulturniki in kreativci zahtevajo več sredstev za raziskave

Culture Action Europe: Pobuda Culture Action Europe v blogu poudarja, da se EU trenutno dogovarja o novem večletnem proračunu (2028–2034), v katerem ni jasno predviden ločen steber za raziskave, povezane s kulturo, kot ga trenutno omogoča program Horizon Europe. Pobuda zato poziva evropske odločevalce, da kulturo namensko vključijo v svoje načrte in da za te namene zagotovijo približno tri milijarde evrov, s čimer bi ohranili kulturne raziskave v EU. Pobuda je pripravila tudi informacijo o razvoju novega programa AgoraEU, ki bo namenjen tudi financiranju evropske filme in kreativnosti. Več o tem tukaj in tukaj.

Svet Evrope in EBU bosta podpirala dramske serije

EBU: Svet Evrope in Evropska radiodifuzna zveza (EBU) sta ustanovila poseben sklad za podporo prihodnji generaciji evropskih dramskih serij, s katero želita pomagati projektom že v zgodnji fazi razvoja. Sklad med drugim prinaša finančno podporo do 50.000 evrov za posamezno serijo in svetovanje, izbrani projekti pa bodo imeli tudi dostop do javnih televizij za mednarodno koprodukcijo. Več o tem tukaj.

Nemška SPD za obdavčitev digitalnih platform ter sofinanciranje lokalnih in regionalnih medijev

Initiative Copyright: Nemška koalicijska stranka SPD se je odločila, da bo svojim partnerjem v koaliciji predlagala obdavčitev velikih digitalnih platform in iskalnikov. Zbrana sredstva bodo šla za financiranje nemških medijev, zlasti lokalnih in regionalnih. Podrobnosti predloga še niso znane. Več o tem tukaj.

Generacija Z bi lahko rešila kinematografe

The Guardian: Komentar z naslovom Generacija Z je zaljubljena v velika platna, v katerem avtor ocenjuje, da je obisk kinematografov v zatonu, vendar se kažejo pozitivni signali, saj pripadniki generacije Z radi obiskujejo kinodvorane. Gre za pozitiven trend, ki bi lahko rešil kinematografe, pravi avtor. Več o tem tukaj.

EU je postala ameriška digitalna kolonija

The Parliament: Komentar z naslovom Kako je EU postala (ameriška) digitalna kolonija – in kako se lahko osvobodi, v katerem avtor piše, da je EU močno odvisna od ameriške digitalne tehnologije, saj je večina infrastrukture, umetne inteligence in spletnih storitev, ki jih uporablja EU, pod nadzorom tehnoloških podjetij iz ZDA. Gre za strateško ranljivost, ki vpliva tudi na manjšo konkurenčnost evropskih podjetij. Kritiki zato pozivajo k oblikovanju neodvisne evropske digitalne infrastrukture (EuroStack) in večji tehnološki suverenosti. Več o tem tukaj.

Evropski zakonodajalci bodo morali iti korak dlje pri zaščiti ustvarjalcev pred umetno inteligenco

Euroactiv: Komentar z naslovom Manjkajoči podatki o uporabi del pri šolanju umetne inteligence spodbujajo razpravo o avtorskih pravicah, v katerem avtor piše, da ustvarjalci in njihove kolektivne organizacije vse bolj kritizirajo upravljalce umetne inteligence. Ti namreč ne razkrivajo podatkov o uporabi del pri šolanju svojih sistemov, kar od njih zahteva tudi evropska zakonodaja. EU trenutno uvaja zahteve, da morajo upravljalci umetne inteligence objaviti povzetke podatkov, vendar mnogi menijo, da to ni dovolj za učinkovito zaščito avtorskih pravic in preglednost uporabe vsebin. Zaradi tega se spopad med zagovorniki avtorskih pravic in tehnološkimi podjetji še naprej zaostruje, ocenjuje avtor. Več o tem tukaj.

Upravljalci umetne inteligence nosijo odgovornost za krajo avtorsko zaščitenih del

Deadline: Komentar z naslovom Ko umetna inteligenca krade avtorske pravice, kdo je kriv, stroj ali človek, v katerem avtor piše, da obstoječi pravni okvirji pogosto ne zagotavljajo jasne odgovornosti in da se konflikti mnogokrat končajo v t.i.sivi coni. Sistemi umetne inteligence niso pravne osebe, kar pomeni, da ne morejo biti neposredno odgovorni. Zato se pojavlja vprašanje, kako prilagoditi zakonodajo, da bi ta ustrezno zaščitila imetnike pravic. Več o tem tukaj.

PRAVNE ZADEVE:

Znane nove podrobnosti dogovora Disneya in OpenAI

Kluwer Copyright Blog: Blog je pripravil podroben pregled dogovora med Disneyem in upravljalcem umetne inteligence OpenAI. Kot poudarja, sta Disney in OpenAI sklenila triletno licenčno in investicijsko partnerstvo, ki omogoča, da lahko sistem umetne inteligence Sora uporablja več kot 200 ikoničnih likov iz Disneyjevih, Pixarjevih, Marvelovih in Star Wars vsebin v video in foto vsebinah. Ob tem se je Disney zavezal, da bo v OpenAI vložil tudi milijardo evrov in s tem postal solastnik podjetja. Ta dogovor ustvarja nov model, kjer veliki studii in tehnološka podjetja skupaj oblikujejo pravila sodelovanja, s čimer skušata rešiti pravno negotovost glede uporabe zaščitene vsebine in se izogniti dolgotrajnim tožbam.

Kritiki, zlasti organizacije ustvarjalcev, kot je npr. Writers Guild of America, pa opozarjajo, da takšni dogovori lahko favorizirajo velike korporacije in ne rešujejo temeljnih vprašanj avtorstva, pravičnega nadomestila in pravic manjših ustvarjalcev. ChatGPT is Eating the World pa v komentarju z naslovom Ali je ChatGPT prevelik, da bi uspel, piše, da podjetje vsako leto zaradi različnih tožb izgubi veliko denarja. To na daljši rok ni vzdržno, ocenjuje komentator. Več o tem tukaj in tukaj.

Regulacijo umetne inteligence bo potrebno nadgraditi

Olsberg SPI: Svetovalno podjetje Olsberg SPI je pripravilo študijo z naslovom Globalni vpogledi in lekcije za oblikovanje politik ter zakonodajnih pristopov k umetni inteligenci in avdiovizualnemu sektorju, v katerem ugotavlja, da je umetna inteligenca že globoko vtkana v avdiovizualno industrijo. To prinaša priložnosti za produktivnost in ustvarjalnost, hkrati pa odpira kompleksna vprašanja glede avtorskih pravic, kadrov, regulacije in zaupanja javnosti. Poročilo izpostavlja, da je trenutna zakonodajna ureditev umetne inteligence še v razvoju in da se morajo vzpostaviti jasni pravni okvirji. Več o tem tukaj.

Ameriški kulturniki in kreativci opozarjajo na nepoštene prakse umetne inteligence

IPWatchDog: Ameriška kreativna skupnost je konec januarja predstavila kampanjo Kraja ni inovativnost, s katero nasprotujejo množični nepooblaščeni uporabi del s strani upravljalcev sistemov umetne inteligence. Kampanja trdi, da nekatera tehnološka podjetja gradijo svoje poslovne modele z masovnimi krajami zaščitenih vsebin, in sicer brez dovoljenj ali nadomestil, kar ogroža ustvarjalce ter spodkopava temelje ustvarjalne industrije. Več o tem tukaj.

Sodišče EU podprlo nemške določbe o nadomestilih za privatno kopiranje

Pinsent Masons: Sodišče EU (CJEU) je potrdilo nemški zakonodajni pristop, po katerem morajo proizvajalci in uvozniki naprav s pomnilnikom plačati nadomestilo za privatno kopiranje, razen če lahko dokažejo, da se njihove naprave ne uporabljajo za zasebno kopiranje ali da so kopije skladne z drugimi evropskimi direktivami. To pomeni, da imajo avtorji pravico do nadomestila, ko se njihove zaščitene vsebine reproducirajo s pomočjo različnih naprav (npr. računalniki ali telefoni). Primer je prišel na mizo sodišča, ko je nemška tehnološka družba Bluechip izpodbijala odločitev nemškega sodišča, po kateri je družba odgovorna za plačilo nadomestil imetnikom avdio- in avdiovizualnih pravic. Več o tem tukaj.

V boju proti spletnemu piratstvu bo potrebno poiskati ravnotežje

Kluwer Copyright Blog: Komentar z naslovom Boj proti spletnemu piratstvu v letu 2025, razširjanje uveljavljanja avtorskih pravic na nove posrednike, v katerem avtor piše, da so imetniki pravic in sodišča ob prizadevanjih za zajezitev spletnega piratstva v več evropskih državah razširili ukrepe blokiranja nezakonitih vsebin tudi na nove posrednike (npr. CDN in VPN), ne le na klasične internetne ponudnike. Ti ukrepi vključujejo hitro blokado domen ali IP-naslovov, vendar so se pojavili negativni učinki, kot je prekomerno blokiranje zakonitih strani, kar sproža pravne in politične pomisleke glede svobode interneta. Pri iskanju ravnotežja med zaščito intelektualne lastnine in osnovnimi pravicami uporabnikov bo nujno potrebno skrbno uravnotežiti odgovornost in vplive  vseh mehanizmov za blokiranje, meni komentator. Več o tem tukaj.

Foto: Pixabay