Film je kolektivna umetnost. Občinstvo vidi končni izdelek, redkeje pa procese, ki omogočajo njegov nastanek. Za vsakim filmom stojijo leta razvoja ideje, pisanja, iskanja financiranja, sodelovanja številnih ustvarjalcev in tudi prizadevanj, da bi bili pogoji za delo sploh vzpostavljeni. Kako nastaja scenarij? Kakšen je položaj scenaristov v Sloveniji? Zakaj so strokovna društva pomembna za razvoj celotnega avdiovizualnega sektorja? In kdo zastopa interese ustvarjalcev, ko se sprejemajo odločitve, ki vplivajo na njihovo delo?

V šesti epizodi podkasta Sodelujmo! se voditelj Miha Mazzini pogovarja z Uršo Menart, režiserko, scenaristko in predsednico Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR), ter Darkom Sinkom, filmskim režiserjem, scenaristom in predsednikom sekcije DSR Scenaristi.

Urša Menart je režiserka in scenaristka, diplomirana na ljubljanski AGRFT. Njen celovečerni prvenec Ne bom več luzerka (2018) je na Festivalu slovenskega filma prejel vesni za najboljši celovečerni film in najboljši scenarij. Pred kratkim je zaključila svoj drugi celovečerec Vse, kar je narobe s tabo. V svojem opusu združuje igrane in dokumentarne filme (Kaj pa Mojca?, 50 knjig, ki so nas napisale, 50 skladb, ki so nas zapele) ter televizijske formate. Predsednica DSR je bila že v mandatu 2018–2020, to vlogo pa ponovno opravlja od leta 2024.

Darko Sinko je režiser in scenarist, diplomant komunikologije na FDV in filmske režije na AGRFT. Njegov celovečerni prvenec Inventura (2021), katerega scenarij je razvijal v prvi izvedbi Scenarnice, je svetovno premiero doživel na festivalu v San Sebastianu in v Sloveniji prejel vesno za najboljšo režijo. Trenutno v montaži zaključuje svoj drugi celovečerec Birma. Sodeloval je tudi pri vrsti dokumentarnih projektov, med drugim z Matjažem Ivanišinom. Poučuje film na umetniški gimnaziji v Ljubljani. Predsednik sekcije scenaristk in scenaristov pri DSR je bil v mandatu 2018–2020 in znova od leta 2024.

Dr. Miha Mazzini je slovenski pisatelj, scenarist, kolumnist, antropolog in režiser petih kratkih filmov in nagrajenih celovečernih filmov. Je avtor več kot 30 literarnih knjig, ki so bile prevedene v šestnajst jezikov. Decembra 2025 je skupaj s soavtorjem Noahom Charneyjem pri založbi Bloomsbury Publishing izdal knjigo The Art of Fatherhood.

Ključne iztočnice pogovora:

•      slovenska specifika »režiserja-scenarista«: zakaj v naši kinematografiji večina ustvarjalcev sama piše in režira lastne filme ter kaj to pomeni za razvoj scenaristike kot samostojnega poklica;

•      introvertirana faza pisanja in ekstrovertirana faza režije: rituali, izolacija, rezidence, zunanji roki in producenti kot motorji ustvarjalnega procesa, pisanje »asketskih« prvih verzij brez pridevnikov in njihovo poznejše dograjevanje, branje lastnega scenarija skozi režiserjeve oči;

•      scenaristika kot prezrt poklic: nizki standardi razvoja scenarija, neurejeni honorarji in delovni pogoji ter primerjava z razvitejšimi sistemi v ZDA in Veliki Britaniji, kjer močni cehi in pisateljske sobe (t. i. writers rooms) scenaristom omogočajo razvoj karierne poti;

•      nerazvitost slovenske televizijske serijske produkcije: zakaj v Sloveniji ne obstaja sistem, ki bi vzporedno gradil nove vsebine in nove avtorje, ter zakaj je vlaganje v scenarij med najcenejšimi, a najbolj neprepoznanimi koraki celotne produkcije;

•      vloga DSR in sekcije scenaristov: lobiranje in stalen dialog z odločevalci (Slovenski filmski center, RTV Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Urad za intelektualno lastnino, Odbor za kulturo v Državnem zboru, Viba film), vzpostavljanje predvidljivega okolja in nujnost, da pobude prihajajo iz stroke same;

•      nove nagrade in razvojne delavnice DSR: Štigličev pogled za izjemno režijo, Štigličeva nagrada za življenjsko delo in letos prvič podeljeni Papirnati avion za izjemen scenarij ter delavnice Scenarnica, Dokumentarnica in Kratka scena, ki so v zadnjem desetletju zaznamovale razvoj slovenskega filma;

•      sodelovanje z AIPA in razvoj avtorskih pravic: avtorji kot soustvarjalci svoje kolektivne organizacije, sklad za izobraževanje kot ena od podlag za izvedbo cehovskih programov ter razvoj do današnjega stanja, ko slovenska zakonodaja na področju avtorskih in sorodnih pravic velja za prepoznavno urejeno;

•      nove generacije in vstop umetne inteligence: bolj informirani in scenaristično podkovani mladi ustvarjalci, raznolikost formatov in produkcij ter zadržan, pragmatičen pogled obeh gostov na vlogo umetne inteligence v filmu – kot orodja z jasnimi omejitvami in ne kot nadomestila za človeško presojo, mnenje in sodelavce.

Ključne misli naših tokratnih sogovornikov

»Čar delanja filma je v sodelavcih, ki imajo svoje mnenje.« – Urša Menart

Pogovor z Uršo Menart in Darkom Sinkom razkriva, da film ni zgolj umetniški rezultat posameznika, temveč proces sodelovanja, v katerem se prepletajo ustvarjalnost, strokovno znanje, skupnost in institucionalna podpora. Scenarij ostaja temelj avdiovizualnega dela, čeprav je njegovo mesto pogosto manj vidno od končnega izdelka.

Poseben pomen v pogovoru dobijo društva in strokovne organizacije, ki ustvarjalcem omogočajo skupen nastop, izmenjavo znanja in zastopanje interesov. V okolju, kjer številni ustvarjalci delujejo projektno in brez dolgoročne stabilnosti, postajajo takšne skupnosti pomemben del profesionalnega razvoja sektorja.

Pogovor pokaže tudi, da se pogoji za ustvarjanje ne oblikujejo sami od sebe. V velikem delu jih soustvarjajo prav ustvarjalci, ki se prek društev vključujejo v dialog z institucijami, pripravljajo predloge rešitev in opozarjajo na probleme, ki jih odločevalci pogosto ne poznajo.

Glavni izzivi, ki jih izpostavlja pogovor:

•      vzpostavitev scenaristike kot samostojnega in vzdržnega poklica, primerljivega z drugimi panogami v slovenski avdiovizualni produkciji, ter dvig honorarjev, delovnih pogojev in časa, namenjenega razvoju scenarija;

•      razvoj domače serijske televizijske produkcije in vzpostavitev pisateljskih sob (t. i. writers rooms) kot sistema, ki bi vzporedno vzgajal nove avtorje in širil bazen kakovostnih scenarijev za film in televizijo;

•      vlaganje v mednarodno distribucijo slovenskih filmov in razvoj kulturnega menedžmenta, da slovenski filmi v podobnem obsegu kot slovaški, litvanski, poljski ali španski najdejo pot do tujih platform in občinstev;

•      krepitev vključenosti ustvarjalcev v oblikovanje kulturne politike na področju filma, saj odločevalci zaradi specifik panoge brez stroke težko predvidijo posledice ukrepov;

•      ohranjanje in nadgradnja sodelovanja med strokovnimi društvi in kolektivnimi organizacijami, vključno z AIPO, kot ključnih instrumentov za predvidljivo, transparentno in dolgoročno vzdržno okolje za avtorje;

•      premišljen odnos do umetne inteligence kot orodja, razlikovanje med dejansko uporabnostjo in marketinškimi obljubami ter ohranjanje vrednosti človeške presoje, sodelovanja in tudi nepopolnosti v ustvarjalnem procesu.

Prejšnje epizode podkasta Sodelujmo!

V 1. epizodi podkasta Sodelujmo!, objavljeni februarja 2026, smo gostili Klemna Dvornika in Danijela Hočevarja. V pogovoru sta razgrnila, kako deluje sistem kolektivnega upravljanja pravic in kakšne izzive za AV ustvarjalce prinaša vzpon umetne inteligence.

V 2. epizodi, objavljeni marca 2026, je Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, v pogovoru izpostavila, da je slovenski film odlična gospodarska priložnost – in zakaj brez javne podpore ne more obstajati.

V 3. epizodi smo s priznanima igralcema Mojco Fatur in Sašem Tabakovićem govorili o igralskem poklicu in izzivih, ki jih prinaša. Mojca Fatur je predsednica Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI), Saša Tabaković pa predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (ZDSFU). V pogovoru komentirata tako osebni kot sistemski pogled na prihodnost in trenutne izzive njune stroke.

V 4. epizodi smo gostili Mišo Molk, eno najvidnejših televizijskih ustvarjalk v Sloveniji. V tem pregledu življenjske poti smo govorili o njeni karieri, ki zajema vodenje, uredniško delo in vlogo varuhinje pravic gledalcev, poslušalcev in bralcev, ter ponuja redko priložnost za celovit vpogled v razvoj televizije in medijskega prostora pri nas.

V 5. epizodi smo se z dr. Miho Trampužem, vodilnim slovenskim strokovnjakom za avtorsko pravo, v pogovoru podali na sprehod skozi skoraj 180 let razvoja avtorskega prava v slovenskem prostoru – od avstrijskega zakona iz leta 1847 prek Bernske konvencije in jugoslovanskega obdobja do sodobnih izzivov, ki jih prinaša umetna inteligenca.

Podkast Sodelujmo je projekt AIPA, namenjen ozaveščanju širše javnosti o pomenu avtorske in sorodnih pravic, delovanju kolektivnega upravljanja ter aktualnih izzivih, s katerimi se srečujejo ustvarjalci avdiovizualnih del.

Poslušajte na:

Spotify

Apple Podcasts

Sledite nam:

Instagram

YouTube

Podkast Sodelujmo! je produkcija AIPA - organizacije za kolektivno uveljavljanje in zaščito pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del.