Novice

Božično-novoletna poslanica
Datum objave: 24.12.2015

Dragi avtorji, producenti in izvajalci!

Ko se z nepričakovano naglico bliža novoletno praznovanje, si morda celo v sproščenem trenutku ali pa kar delovno mimogrede voščimo vse najboljše v prihajajočem letu. Bolj tiho in pri sebi pa se ozremo tudi nazaj, v minulo leto. Groza, kako hitro je minilo! Koliko lanskih superlativnih voščil se je zares uresničilo? Kako srečno in uspešno je bilo zares?

Tudi AIPA ima svoje letne želje in načrte. Tudi letos nismo uresničili vseh. Toda, če si ne bi zastavljali komaj dosegljivih ciljev, ne bi bili danes tu, kjer smo. Morda res na pol poti, pa vendarle na dobri poti!

AIPA je poslala Božičku nekaj zelo preprostih želja: da bi nas v prihodnjem letu spremljalo čim več strpnosti in iskrene volje za sodelovanje. Pred nami so tudi v letu 2016 zanimivi izzivi in predvsem obetavne priložnosti, da bodo z novo zakonsko ureditvijo avtorske pravice avdiovizualnih ustvarjalcev dobile pravično prenovo.

Čaka nas torej delo in sodelovanje, predvsem z vami, spoštovani avtorji, producenti, izvajalci.

Srečno!

 
AIPA postala polnopravna članica SAA
Datum objave: 19.11.2015

AIPA se vse bolj uveljavlja kot pomemben partner tudi v tujini. To sta pokazala konferenci EuroFIA in SCAPR na Bledu in v Ljubljani minuli teden, včeraj pa se je zgodila še ena prelomnica v delovanju AIPA: postali smo polnopravni člani organizacije SAA – Združenja avdiovizualnih avtorjev. V Bruslju je včeraj zvečer potekala slovesnost ob 5. obletnici tega združenja, na katerega je bila posebej povabljena tudi AIPA. Pred tem pa so člani SAA na seji skupščine sprejeli AIPA medse in tako smo tudi Slovenci postali del družine, ki skozi delovanje 29 članic iz 19 držav zastopa interese več kot 120.000 avtorjev avdiovizualnih del. Skupaj kolektivne organizacije, združene v SAA, v imenu avtorjev zberemo skoraj pol milijarde evrov letno.

SAA je bila (tako kot AIPA) ustanovljena pred petimi leti. Cilj je bil pod eno streho združiti kolektivne organizacije, ki uveljavljajo pravice avtorjev avdiovizualnih del. SAA je v tem relativno kratkem času postala nepogrešljiv sogovornik zlasti evropskim inštitucijam. Te so se v preteklosti sprememb na področju avtorske pravice nemalokrat lotevale predvsem s fokusom na glasbo, specifika avdiovizualnega področja pa jim je bila neznana, kar je bila seveda posledica mnogo daljše tradicije kolektivnega uveljavljanja glasbenih pravic (za uveljavljanje avdiovizualnih smo dobili ustrezno evropsko zakonodajno podlago šele v devetdesetih). Čeprav glasbeni in avdiovizualni sektor temeljita na avtorskem ustvarjanju, delujeta povsem različno. Zato avdiovizualno področje potrebuje svojo zakonsko in podzakonsko regulacijo, avtomatično prenašanje vzorcev s področja glasbe ni zadostno oziroma se sploh ne obnese.

 
AIPA in mednarodni dogodki
Datum objave: 16.11.2015

AIPA je minuli  teden gostila srečanji dveh mednarodnih organizacij: v Ljubljani je v četrtek, 12. 11. 2015, potekala regionalna konferenca krovnega svetovnega združenja SCAPR, na Bledu, dan pozneje, pa redni letni kongres EuroFIA.

SCAPR (Societies' Council for the Collective Management of Performers' Rights) vsako leto v regiji organizira srečanja, dogodka pa se udeležijo kolegi iz kolektivnih organizacij s področja Zahodnega Balkana (Srbije, Črne gore, Kosova, Albanije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške in Makedonije). Srečanju sta prisostvovala tudi generalni sekretar SCAPR Andy Prodger, sicer tudi direktor angleške organizacije igralcev BECS ter Xavier Blanc, generalni sekretar AEPO-ARTIS. Na teh srečanjih si kolektivne organizacije izmenjajo izkušnje, letošnje pa je minilo zlasti v znamenju  Direktive o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic in stanja implementacije v nacionalne zakonodaje v regiji.

scapr_12nov2015

 Udeleženci SCAPR srečanja (foto: Peter Škrlep)

Na Bledu pa je dan pozneje v petek v okviru srečanja EuroFIA (evropske enote sindikatov, strokovnih in cehovskih organizacij FIA – Mednarodne federacije igralcev) potekalo vseevropsko skupno srečanje EuroFIA in kolektivnih organizacij. Sistem pravic iz intelektualne lastnine v EU je trenutno predmet raziskav, oblikovanje enotnega digitalnega trga pa je glavni cilj Komisije. Smo torej v ključnem trenutku tako za zaščito interesov nosilcev pravic, kot za zagotavljanje boljših nadomestil za pravice izvajalcev in drugih ustvarjalcev. Imamo odlično priložnost za izenačitev pogojev in boljšo regulacijo novih igralcev, še posebej na določenih spletnih platformah. V razpravah so se udeleženci posvetili zlasti vprašanju, kako lahko skupaj kar najbolje zagovarjamo interese izvajalcev in vzdržne avdiovizualne industrije.


eurofia_13nov2015

 EuroFIA srečanje (foto: Peter Škrlep)

 
Vseevropska peticija za pravičen internet do izvajalcev
Datum objave: 12.11.2015

V prvi polovici leta 2015 se je v spletu pretočila več kot milijarda pesmi, filmov in televizijskih serij; številke so se v primerjavi z letom 2014 več kot podvojile. Čeprav priljubljenost in vrednost Spotify, Netflix, iTunes in drugih zakonitih storitev prenašanja vsebin na zahtevo narašča, izvajalci še vedno ne dobimo pravičnega deleža za uporabo svojih posnetih izvedb.

Štiri mednarodne organizacije, ki zastopajo več kot pol milijona evropskih izvajalcev (AEPO-ARTIS, EuroFIA, FIM in IAO), so se združile in sprožile spletno kampanjo za popravo krivic do izvajalcev, poimenovano Fair internet.

IZVAJALCI BI MORALI ZA UPORABO SVOJIH DEL DOBITI PRIMERNO NADOMESTILO TUDI NA INTERNETU. Da bomo korak bližje temu, podpišite to peticijo in jo delite s prijatelji in sodelavci v družabnih omrežjih.

 
Poziv k prijavi AV repertoarja
Datum objave: 20.10.2015

Zavod AIPA bo do konca junija 2016 izvedel obračun honorarjev za kabelsko retransmisijo AV del za leto 2015.

V obračunu bodo upoštevane prijave in spremembe podatkov o AV delih, prejete do vključno 31. decembra 2015. Podatki, prejeti kasneje od navedenega roka, bodo upoštevani pri naslednjem poračunu.

Upravičence pozivamo, da prijavijo AV dela ali dopolnijo obstoječe prijave z uporabo spletnega registra AV del (ob predhodni pridobitvi uporabniškega imena in gesla) ali obrazcev za prijavo AV del. Za izvedbo obračuna in izplačilo honorarjev je pomembno, da Zavodu AIPA posredujejo vse potrebne podatke o AV delih: naslov AV dela, kategorija, leto nastanka, leto prve objave, trajanje, navedbo udeležb pri AV delu, deleže v odstotkih in podatke o upravičencih, potrebne za izplačilo honorarjev.

Za dodatne informacije in pomoč pri prijavi AV del obiščite spletno stran Zavoda AIPA ali nas kontaktirajte na e-naslov: info@aipa.si ali po telefonu: 01 755 62 19.

Zavod AIPA, Oddelek za reparticijo

 
Praznuj(e)mo!
Datum objave: 12.10.2015

PRAZNUJ(E)MO!

TOREK, 12. OKTOBER 2010. Z avtom sem se vračal s službene poti. (Pre)zgodnji jesenski večer, relacija Brnik - Ljubljana, dež in potem telefonski klic. Borut, odvetnik, s katerim že dolgo sodelujeva. Ob koncu delovnika imava navado pokomentirati aktualne zadeve. Tokrat pa nepričakovano v resnici dolgo pričakovana in še bolj čakana NOVICA! Imetniki pravic na avdiovizualnih delih, združeni v AIPA, so po desetletju nepregledne in neustrezne 'začasne' ureditve ter po treh letih mučnega prebijanja skozi labirint nenehnih zahtev po dopolnitvah aktov končno dobili dovoljenje!

NEKATERI NISO VERJELI. Nekateri so dvomili. Nekateri so celo aktivno rušili AIPA. Razlogi, bolje rečeno, motivi so bili največkrat povezani z mikavno željo po nadaljevanju dotedanje prakse. Celo dobronamerni so nejeverno skomigali z rameni, češ, da interesno in »karakterno« tako različne skupine, kot so filmski avtorji, producenti in igralci, ne bodo za isto mizo in pod isto streho zdržale niti eno leto.

NA SREČO SO SE VSI MOTILI! Napovedi so bile napačne, dvom neutemeljen, odločitev za neodvisno in skupno organizacijo, v kateri so združeni vsi akterji avdiovizualnega ustvarjanja, pa se je izkazala za pravilno. Zadnji ponesrečeni poskus prevzema pa je tudi s sodno prakso potrdil, da je kolektivna organizacija združenje, v katerem ni in ne sme biti prostora za svojevoljne odločitve posameznikov mimo volje članov.

PET LET JE MINILO, kot bi trenil. Kot da je Borut poklical pred mesecem ali dvema. Pa vendar, celoten sistem kolektivnega uveljavljanja avtorskih pravic na avdiovizualnem področju je bilo potrebno vzpostaviti dobesedno iz nič oziroma iz ničesar. Proces je bil še bolj zahteven, ker od začasnega nosilca dovoljenja (SAZAS) tudi nismo mogli pričakovati ničesar, še najmanj pa kakšno korektno primopredajo posla. Vzpostavili smo sistem registracije imetnikov pravic  in njihovih del, oblikovali baze domače in tuje produkcije, zastavili proces sledenju uporabe, podpisali sporazum z uporabniki …Predvsem pa smo končno začeli izplačevati nadomestila avtorjem, producentom in izvajalcem, za katere ste bili dolgo prikrajšani. 

VSTOPILI SMO V MEDNARODNE POVEZAVE, postali smo prepoznani in priznani člani evropskih asociacij na tem področju. AIPA s pooblastili in z mednarodnimi sporazumi ščiti več sto tisoč upravičencev na več kot milijon avdiovizualnih delih.

GREMO NAPREJ. Ob obletnici se sicer spodobi ozreti nazaj, vendar se hkrati že osredotočamo na naslednjo petletko, ki prinaša nove naloge in nove izzive. Že zdaj aktivno sodelujemo pri pripravi dveh izjemno pomembnih zakonov. Prvi je popolnoma novi ZKUASP (o kolektivnem uveljavljanju), drugi prinaša spremembe ZASP. Cilj AIPA je jasen: s spremembami zakonodaje moramo vam, imetnikom pravic na avdiovizualnih delih, zagotoviti vsaj take pravice, kot jih uživajo vaši kolegi na glasbenem in knjižnem področju. Pravna diskriminacija istovrstnih imetnikov pravic je za nas nedopustna.

O MANJŠI SLOVESTNOSTI, ki jo bo ob svojem malem, a pomembnem jubileju pripravila AIPA, vas bomo kmalu obvestili. Veseli bomo, če se nam boste pridružili in z nami nazdravili prihodnjemu obdobju.

Gregor Štibernik, direktor AIPA

 

Nazaj na vrh