Mnenje Zavoda AIPA o predlogu sprememb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

Datum objave: 22.02.2012

Danes so avtorska dela v obliki avdiovizualne produkcije - torej avdiovizualna (AV) dela - glavna vsebina TV programov in predstavljajo tudi zajeten delež avtorskih del pri spletni uporabi. Dnevno gre namreč v Sloveniji v eter 1.800 AV del, vendar imetniki pravic na AV delih do zdaj v proces oblikovanja sprememb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) niso bili vključeni tako, kot bi si želeli - predloge je namreč zakonodajalec sprejemal pred pričetkom delovanja Zavoda AIPA. Tako se tudi predlagane spremembe ZASP področja AV del skorajda ne dotikajo, s čimer pa to področje po mnenju Zavoda AIPA še vedno ni zadovoljivo urejeno.

Za ponazoritev nezadovoljive urejenosti področja naj navedeno primer, kjer za javno priobčitev fonograma »glasbena založba« dobi nadomestilo, filmski producent pa od svoje izvorne pravice v enakem primeru ob isti uporabi ne dobi nič. Enako je tudi z izvajalci - glasbeniki od javnega predvajanja svojih posnetkov dobijo nadomestilo, filmski igralci pa ne, čeprav tako ureditev poznajo v vseh filmsko razvitih državah. Tako razlikovanje nam je nerazumljivo in prav gotovo predstavlja anomalijo, ki jo je potrebno odpraviti.

Zakon tudi ne odpravlja neživljenjske ločnice med soavtorji AV dela in avtorji prispevkov k AV delu. Zaradi take ločnice prihaja do absurda, kjer na primer animator v filmu kot je Avatar, sploh nima statusa soavtorja, saj Avatar ni risanka. Stanje je enako tudi za montažerje, ki  imajo velik delež pri končni podobi filma. Po našem mnenju bi se tako montažer moral uvrščati med soavtorje AV dela, ne pa med avtorje prispevka. Da je montaža eden ključnih procesov pri  nastajanju filma in da gre za pomemben avtorski prispevek h končnemu izdelku kaže tudi dejstvo, da večina filmskih šol kot ključne avtorje izobražuje tudi montažerje (vključno z UL AGRFT). Po našem mnenju bi se med avtorje prispevka moral uvrstiti tudi oblikovalec zvoka pri AV delu.

Poleg tega zakon še vedno predpisuje pravno domnevo prenosa vseh materialnih pravic na filmskega producenta, ne pa samo tistih, ki so potrebne za dosega namena, zaradi katerega je delo sploh ustvarjeno.

Za zaključek naj dodamo še misel, da je treba ob odpiranju tako pomembnega zakona, kot je ZASP, temeljno prevetriti trenutno ureditev, vendar ne le s stališča urejanja (lažjega) poslovanja nadzornega upravnega organa. Ta namreč ni sam sebi namen, ampak je vzpostavljen zaradi avtorjev oziroma imetnikov pravic intelektualne lastnine.

Prispevek je bil povzet v članku Igorja Bratoža, V Dobro avtorjem in uporabnikom. A komu bolj?, Delo, 17.2.2012 Članek je dosegljiv na spletnem naslovu: http://www.delo.si/kultura/dediscina/v-dobro-avtorjem-in-uporabnikom-a-komu-bolj.html

Nazaj na vrh